Franja

ἐν-άλλομαι [aor. ἐνηλάμην, -λόμην] skočim, planem nad koga, napadem koga τινί; ποδοῖν teptam z nogami, εἴς τι pridem nad koga τύχη.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐνδυκέως (gl. ἀδευκής) adv. ep. zelo skrbno, prisrčno, iskreno, ljubeznivo; ἐσθίω hlastno, z veseljem.

ἐνεργέω (ἐν-εργής) 1. delam, izvršujem, opravljam, τινὶ εἴς τι podpiram koga v čem, δυνάμεις ἐν αὐτῷ čudeži se gode po njem = dela čudeže NT. 2. med. udejstvujem se, delujem, delam (z močjo) NT.

ἔνθεν adv. 1. o kraju: a) demonstr. od tukaj, odtod, odondod, ἔνθεν καὶ ἔνθεν od tu in tam, od obeh strani, ἔνθεν κἄνθεν od vseh strani, ἔνθεν μὲν – ἔνθεν δέ s te – z one strani, na tej – na oni strani; b) relat. odkoder. 2. časovno: od sedaj, nato, zatem. 3. vzročno: radi tega, zato.

ἔνθρυπτον, τό (θρύπτω) pecivo, kolači (pomešani z vinom in sočivjem).

ἐνθρῴσκω ep. poet. [aor. 2 ep. ἔνθορον] skačem v (na) kaj πόντῳ; λάξ sunem z nogo v; zaletim se na kaj.

ἐν-θωρᾱκίζω obdajem, oblačim z oklepom; pt. pf. pass. oklopljen.

ἐν-ίημι [aor. ep. ἐνέηκα] 1. trans. a) pošiljam, spuščam, podim v kaj; pahnem v kaj, πόνοις v nadloge ali težave; ἀγηνορίῃσι napravljam ošabnega, pripravim do ošabnih misli, ὁμοφροσύνῃσιν napravljam složnega, (z)edinim; b) priganjam, nagovarjam, podpihujem ῥήτορας; c) o stvareh: mečem, devljem na kaj νηυσὶ πῦρ; vdihujem, vzbujam μένος, θάρσος. 2. navidez intrans.: (νῆα) πόντῳ spuščam ladjo v morje = odjadram, odplovem; (ἐμαυτόν) vdiram, priderem.

Ἐννεά-κρουνος, ἡ (prej Καλλιρρόη) vodomet na Himetu z devetimi cevmi.

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.

ἐν-οικοδομέω 1. act. a) sezidam, zgradim v (na); b) zazidam, zadelam (z zidom). 2. med. utrdim se, zagradim se, sezidam si τεῖχος.

ἐν-σκήπτω 1. trans. ion. vržem, pošljem v kaj, treščim v kaj βέλος, νόσον τινί udarim z boleznijo. 2. intr. treščim, udarim (o blisku), vderem, priderem εἴς τι.

ἐν-τανύω ep. ion. vpregam, βιόν napenjam lok, ἱμᾶσι prepletam z jermenjem.

ἐν-τειχίζω 1. act. zidam, gradim grad, mesto, obzidam, utrjujem z zidom. 2. med. a) = act.; b) obdam z zidom.

ἐντεταμένως [adv. od pt. pf. pass. od ἐντείνω] napeto, močno, zelo, z vsemi silami.

ἔν-υδρος 2 (ὕδωρ) 1. ki živi v vodi, νύμφαι vodne vile. 2. vodnat, dobro z vodo preskrbljen.

ἐξ-αίνῠμαι dep. ep. jemljem iz česa, νηὶ ἐνί vzamem (z voza) in spravim na ladjo δῶρα; jemljem komu kaj, θυμόν umorim.

ἐξ-αίρω, ep. in ion. ἐξ-αείρω (gl. αἴρω) 1. act. a) dvignem iz česa, (po)vzdignem πόδα, povišam, storim mogočnega οἰκίαν; b) povečam, zgradim τεῖχος; ὑψοῦ poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam τινὰ ἔκ τινος, τίς σ' ἐξῆρεν οἴκοθεν στόλος; kakšna pot te je spravila z doma?; d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osrčim; βίον ἡδοναῖς živim v radosti in veselju, μένος razsrdim se, θανεῖν gonim v smrt. 2. pass. vzdignem se, prevzamem se, ἐλπίσιν κεναῖς navdajajo me prazne nade. 3. med. odnesem s seboj, pridobim si μισθούς, πολλὰ Τροίης uplenim v Troji, odpeljem αὐτόν, večam, pomnožim (po svoji krivdi) νόσον.

ἐξ-αμαρτάνω (gl. ἁμαρτάνω) 1. zaidem, zabredem, zgrešim, ne zadenem, ne dosežem svojega namena abs. in poet. 2. grešim, (z)motim se εἴς τι, περί τι, ἡ ἐξαμαρτανομένη πρᾶξις pogrešeno (napačno) ravnanje.