Franja

βασιλικός 3 (βασιλεύς) 1. kraljevski, kralja dostojen, τὸ βασιλικόν kraljevski nastop, ὁ βασιλικός dvorjan NT. 2. krasen, sijajen subst. ἡ βασιλική kraljeva palača, bazilika.

βασσάριον, τό ion. libijska lisica.

βδέλυγμα, τό (βδελύττομαι) gnus, gnusoba, ostudnost NT.

βέβηλος 2 (βαίνω) 1. dostopen, kamor sme kdo stopiti, nesvet, neposvečen, τὸ βέβηλον neposvečena tla. 2. nečist, brezbožen, posvetnjak NT.

βέκος, ους, τό kruh.

βέλεμνον, τό (βάλλω) ep. strela.

βέλος, ους, εος, τό (βάλλω) 1. vse, kar se meče: strelica, puščica, kopje, orožje, meč, kamen, blisk; ἐκ βελέων, ἔξω βελῶν dalje nego doseže strelica, izven streljaja. 2. ep. (porodne) bolečine; τοῦ πονηροῦ strelica = skušnjava NT.

Βενδίδειον, τό svetišče trakijske boginje meseca Βένδις; njen praznik τὰ Βενδίδεια.

βένθος, ους, τό (gl. βάθος) ep. globina, globočina; ὕλης goščava, šuma; βένθοσδε v globočino.

βῆμα, ατος, τό (βαίνω) 1. stopinja, korak, pot. 2. vzvišen prostor, govorniški oder, govorišče, sodni stol.

βίαιος 3 in 2 (βία) 1. silovit, nasilen, protizakonit, ki dela nepostavno, protipostavno; sirov, ἀρχή samosilje, nasilna vlada; βίαιον ποιῶ rabim silo; τινὰ βίαιον ποιῶ delam komu silo; τὸ βίαιον nasilje. 2. pass. prisiljen, izsiljen.

βιβλαρίδιον, τό NT, βιβλι(δ)άριον, τό βιβλίδιον, τό NT knjižica, pismo.

βιβλίον, τό knjižica, knjiga, spis, pismo.

βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥q^w-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.

βλάστη, ἡ, βλάστημα, ατος, τό, ion. βλαστός, ὁ 1. klica, mladika, list, vejica, rast; pren. potomec. 2. v pl. izvir, rod, rojstvo.

βλάσ-φημος 2 [Et. φημί, βλασ- iz μλασ, kor. ml̥s- "laž", sor. z μέλεος, ničeven] ki sramoti, zasramuje, obrekuje, preklinja; ῥῆμα kletvina NT; subst. ὁ obrekovavec, preklinjevavec NT; τὸ psovka, kletvina.

βλέμμα, ατος, τό (βλέπω) pogled.

βλέφαρον, τό (ne od βλέπω) veja, veka, oko.

βλῆμα, ατος, τό (βάλλω) ion. met, vržek, strel, rana.

βλῆτρον, τό ep. obroč, železna spona.