Franja

κατ-εῖπον [inf. κατειπεῖν, ion. κατεῖπαι, fut. κατερῶ, ion. κατερέω, fut. 3 κατειρήσομαι, pf. κατείρηκα] 1. govoril sem proti komu, na škodo komu, obdolžil, zatožil, počrnil sem koga τινός, πρός τινα pri kom. 2. (povsem) odkritosrčno sem povedal, naravnost sem izjavil, razodel, izdal.

κατ-εργάζομαι d. m. [impf. κατηργαζόμην, plpf. 3 sg. ion. κατέργαστο; pf. κατείργασμαι (tudi s pas. pom.), aor. κατειργάσθην pass.] 1. dokončam, do-, izvršim ἔργα; delam, pri-, napravljam, pridobim komu kaj τινί τι; ἀσχημοσύνην uganjam nesramnosti, κακόν hudobno živim NT; θυσία κατείργασται daritev je izvršena, τάδε οἱ κατείργαστο tole je napravil. 2. a) pridelam si, pridobim si, dosežem τυραννίδα, ἡγεμονίην, βασιλείαν; b) pridobim koga na svojo stran, naklonim koga k čemu τινὰ καλεῖν σε ἐπὶ δεῖπνον. 3. a) užugam, premagam, osvojim νῆσον, podjarmim ἔθνος; b) umorim, ubijem λέοντα, uničim τινά.

κατ-έχω [tudi v tm.; fut. καθέξω, κατασχήσω, aor. κατέσχον, pf. κατέσχηκα, adi. verb. καθεκτέον; ep. aor. κατέσχεθον, 3 sg. κάσχεθε; ep. ion. vzpor. obl. κατ-ίσχω, κατα-ΐσκω in κατ-ισχάνω] I. trans. 1. act. in pass. a) α.) držim (pri tleh), κεφαλήν povešam, ἐν χεροῖν τινα držim v rokah; β.) pri-, zadržujem τινά, τί, γέλωτα, δάκρυ, τὸ μὴ δακρύειν, ὀργήν zatiram, brzdam, krotim ἐμαυτόν; prikrivam διάνοιαν, φθόνον; odlagam ἀναγωγήν; γ.) prebijem, prenašam ἡμέραν, βίον; δ.) ohranim, držim λόγον, τὸ καλόν, παραδόσεις NT, γνώμῃ imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje ἔν τινι, περί τι okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam peljati ναῦν ἔς τι; c) imam v oblasti, posedujem; α.) obdržim τὰ πρήγματα, dobim, imam τάφον, ἀρχήν, κλέος priborim si; β.) polastim se τὸ Καδμείων πέδον, osvojim si, zasedem ἀκρόπολιν, ἐχυρά; γ.) vladam Ὀλύμπου αἴγλαν, χθόνα, πλῆθος; δ.) pokrivam κόνις νέκυν, νὺξ οὐρανόν, γαῖα, αἶά με κατέχει zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim γῆν; ε.) napolnjujem πεδίον ἀλαλητῷ, δυσφημίαις στρατόπεδον, oglušujem θόρυβοι ἡμᾶς; ζ.) razumem, umevam, vem; η.) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, φθορὰ δόμον tare, muči; navdušim τινά; pass. sem navdušen (aor. med. κατασχόμενος ima pas. pomen Pl. Phaedr. 244e), κατέχομαι ἀνάγκῃ sila me pritiska, δίψει žeja me muči, νοσήματι sem bolan NT, οὐρανὸς νεφέεσσι κατείχετο nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj, po-, zakrivam si πρόσωπον, pokrivam se ἑανῷ; b) stiskam, καρδίαν ἔρωτι κατείχετο (Φαίδρα) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si χρήματα. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti εἴς τι, izkrcam se, priplovem kam, εὖ srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ὄμβρος κατασχών trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, λόγος κατέχει govorica je, govori se, pripoveduje se, τὰ πράγματα κατέχοντα obstoječe razmere; κατέχων držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram βάλλοντες, πάντῃ.

κατηγορέω (κατήγορος) [impf. κατηγόρουν] 1. govorim proti komu; grajam, karam, pritožujem se; očitam komu kaj, dolžim, tožim koga, τινός τι radi česa, κατά τινος, πρός τινα pri kom, τῶν ἄλλων μωρίαν očitam drugim nespametnost; pass. κατηγοροῦμαί τινος tožijo me radi česa (tudi inf. in ὅτι); subst. τὰ κατηγορημένα in τὰ κατηγορηθέντα tožbe, ovadbe. 2. izjavljam, naznanjam, odkrivam, razodevam, izdajam; impers. κατηγορεῖ (po)kaže se.

κατ-ίσχω (vzp. obl. h κατ-έχω) 1. intr. doli prihajam, razširjam se s česa σέλας κατίσχει ἐξ οὐρανοῦ. 2. trans. a) za-, pridržujem ἵππους; med. pridržujem pri sebi γυναῖκα; b) imam v oblasti, rabim, obdelujem, pasem se, οὐ ποίμνῃσιν καταΐσχεται ne pasejo se po njem goveda; c) namerjam, obračam kam νῆας ἐς πατρίδα γαῖαν.

κατ-ορθόω 1. trans. a) zravnam, držim pokoncu, vzdignem pokoncu δέμας, srečno vodim, osrečujem βροτούς; φρένα = sem pri zdravi pameti, πόλεμον srečno končam, izvojujem; b) zravnam, upravljam, srečno, dobro izvršujem τέχνην. 2. intr. act. in pass. imam srečo, uspeh, po sreči se mi izteče, obnese se mi kaj τινί, ἔν τινι, τὸ κατορθοῦν uspeh, sreča.

Κάυστρος, ὁ Καΰστριος, ὁ reka v Lidiji, ki se izliva v morje pri Efezu; Καΰστρου (Καΰστριον) πεδίον mesto v ravnini okrog Kaistra.

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

Κέρκωπες, οἱ kradljiva in nevarna pritlikavca, ki sta napadla Herakleja pri Termopilah; zato se imenuje prelaz pri Termopilah Κερκώπων ἕδραι.

κεύθω ep. in poet. [Et. kor. qeu-dh-, κεῦθος, κευθμών, got. huzd = nem. Hort. – Obl. fut. κεύσω, aor. ἔκευσα, pf. κέκευθα, ep. aor. ἔκυθον, κύθε, cj. 3 pl. κεκύθωσι]. 1. trans. pri-, skrivam, hranim, zamolčim, tajim komu kaj τινά τι; pf. act. imam v sebi skrito; ὁπότ' ἄν σε δόμοι κεκύθωσι kadar boš prišel v …, οὐκέτι κεύθετε θυμῷ βρωτὸν οὐδὲ ποτῆτα ne morete več skrivati, da ste preveč jedli in pili; pass. skrit sem v čem, mrtev sem, pokopan sem. 2. intr. skrit, pokopan sem, počivam v grobu τινί, ἔν τινι.

κῆρ, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.

Κιμμέριοι, οἱ 1. bajen narod, ki je stanoval pri vhodu v podzemlje. 2. narod na severni obali Črnega morja; adi. Κιμμερικός 3, Κιμμέριος 3; dežela Κιμμερία, ἡ (Krim), Κιμμέρια τείχη primorsko mesto na tavrijskem Herzonezu.

Κίμων, ωνος, ὁ 1. Miltiadov oče. 2. Miltiadov sin, zmagalec pri Evrimedontu.

κλαίω, at. κλᾴω, κλάω [Et. iz κλαϝjω. – Obl. fut. κλαύσομαι, κλᾳήσω, κλαιήσω, aor. ἔκλαυσα, pf. pass. κέκλαυμαι, aor. ἐκλαύσθην, adi. verb. κλαυτός in κλαυστός; ep. cj. 3 sg. κλαίῃσι, opt. 2 sg. κλαίοισθα, impf. iter. κλαίεσκον]. 1. act. a) intr. jočem se, tarnam, žalujem; κλαίειν σοι λέγω pravim, da se ti ne bo dobro godilo, drago boš plačal; κλαίων ἐρεῖς udarci ti bodo usta odprli; κλαίων φρενώσεις v svojo škodo, ne brez kazni; b) trans. objokujem, oplakujem τινά, τί. 2. med. jočem pri sebi, objokujem svoje, κεκλαυμένος objokan.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

κλῖμαξ, ακος, ἡ (κλίνω) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Βραυρώνιαι Bravronski griči, kjer je imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).

κλῑ́νη, ἡ, κλῑνάριον, τό κλῑνίδιον, τό ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).

κλισία, ἡ, ion. -ίη [dat. ep. κλισίηφι] 1. šator, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu.

κνώδων, οντος, ὁ poet. kavelj pri meču med ročajem in rezilom; ost meča, meč, διπλοῖ ξίφους κνώδοντες dvorezen meč.

κοινωνέω 1. imam (storim) kaj skupno s kom τινός τινι, udeležujem se, deležen sem česa τινός, delim kaj s kom, uživam kaj s kom τινός τινι. 2. imam opraviti s kom pri čem, sem združen s kom, pridružujem se komu ἔν τινι, εἴς τι NT; sem s kom enih misli.