-
ἀνδρίζω naredim koga za moža; med. izkažem se moža, trudim se, ravnam možato.
-
ἀν-εγείρω [aor. med. ἀνηγρόμην, inf. ἀνεγρέσθαι] 1. act. (v)zbudim, probujam, osrčujem, hrabrim. 2. pass. in med. zbudim se.
-
ἀν-έγκλητος 2 (ἐγ-καλέω) komur se ne more nič očitati, brez graje, neomadeževan.
-
ἀν-ειλέω, ἀν-είλλω 1. act. potiskam nazaj, odbijam; med. stiskam se, skrčim se, uskočim se. 2. odvijam, razmotavam.
-
ἄν-ειμι (εἶμι) [impf. ep. ἀνήιον] 1. vzhajam (o solncu); grem, napravim se na, hodim, splezam gori ἐς περιωπήν; grem v srce dežele; odplovem na širno morje; ἱδρὼς χρωτί priteče iz, prikaže se; ἄροτος γῆς vzraste, poganja. 2. ἔς τινα obračam se na koga s prošnjo. 3. vračam se.
-
ἀνεκτός 3 (adi. verb. od ἀνέχομαι) kar se da prenesti, znosen; z nikalnico neznosen.
-
ἀν-έλεγκτος 2 (ἐλέγχω) 1. nepreiskan. 2. kar se ne da ovreči, neovržen, neizpodbiten, utrjen, utemeljen.
-
ἀ-νεμέσητος 2 (νεμεσάω) komur se ne more ali ne sme zameriti, brez graje, brez zamere, nespotekljiv.
-
ἀν-εξέλεγκτος 2 (ἐξ-ελέγχω) nepreiskan, kar se ne da dokazati, nedokazan.
-
ἀν-εξεύρετος 2 (ἐξ-ευρίσκω) kar se ne da izslediti, najti.
-
ἀν-επαίσχυντος 2 (ἐπ-αισχύνω) brez sramu, komur se ni treba sramovati NT (2. Tim. 2. 15).
-
ἀν-επίσκεπτος 2 (ἐπι-σκοπέω) na kar se ne gleda, pazi, neopažen, zanemarjen; adv. -έπτως nepremišljeno λέγειν.
-
ἀν-επιχείρητος 2 (ἐπι-χειρέω) kogar se ne more napasti, nenapaden.
-
ἀν-έραμαι d. p. [aor. ἀνηράσθην] začnem zopet ljubiti, iznova vzljubim, težim, hrepenim po, navdušujem se za ἀρετῆς.
-
ἀν-ερεθίζω 1. act. razvnemam, razdražujem. 2. pass. vnemam se, vnovič (zopet) hrepenim po čem, poganjam se za kaj.
-
ἀν-έρχομαι [fut. ἀνελεύσομαι, aor. ep. ἀνήλυθον] 1. a) napotim se, odpravim se, grem (gori, v Jeruzalem), vzdignem se, popnem se εἴς τι; b) o rastlinah: vzrastem, vzklijem ἔρνος. 2. vračam se, grem nazaj.
-
ἀν-έφικτος 2 (ἐφ-ικνέομαι) kar se ne da doseči, nedosežen, nemogoč.
-
ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.
-
ἀν-ηβάω zopet se pomladim.
-
ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.