Franja

ἐλασσόω, at. -ττόω (ἐλάσσων) 1. act. zmanjšujem, v nič devam, ponižujem NT, oškodujem koga v čem, oslabim koga τινός, τινά τι. 2. pass. manjšam se, slabšam se, ponižujejo me, sem manj vreden, imam ali trpim škodo v čem τινί; zaostajam za kom v čem τινός τινι, οὐδὲν ἐπί τινι ničesar nisem izgubil s kom; slabši sem, premagajo me, udam se πολέμῳ.

ἐλαφη-βόλος 2 ἐλαφα-βόλος 2 (βάλλω) ep. poet. ki jelene lovi ali strelja, jelenji strelec, lovec (na jelene).

ἐλαφοκτόνος 2 (κτείνω) ki jelene mori ali ubija.

ἐλεγκτικός 3 (ἐλέγχω) ki spretno ovrže ali dokaže, spreten (vešč) v zavračanju ali dokazovanju, dialektičen.

ἐλεεινολογία, ἡ govor, ki vzbuja pomilovanje ali usmiljenje.

ἕλειος 2 (ἕλος) močvirnat, ki raste ali živi v močvirju.

ἕλκω [Et. kor. selq, lat. sulcus; sor. kor. welq, slov. vleči, vlekel. – fut. ἕλξω, aor. εἵλκυσα, pf. εἵλκῠκα, -υσμαι, aor. pass. εἱλκύσθην; ep. praes. inf. ἑλκέμεν(αι), impf. ἕλκε, ion. pf. pass. ἕλκυσμαι, ep. praes. ἑλκέω, fut. ἑλκήσω, aor. ἥλκησα] I. act. 1. trans. a) potegnem, izderem ξίφος NT, vlečem, vlačim τί, τινά, νεκρὸν ποδός mrtveca za nogo; βίᾳ delam silo, trpinčim, mučim; b) vlečem za seboj ali k sebi, srkam; c) napenjam νευράς, τόξα; privabim, pričaram, ἴυγγα ἐπί τινι pričaram k sebi ljubimca; pren. vabim, mikam ἐπί τι; d) potegnem proč (doli), odganjam, νῆας εἰς ἅλα potegnem ladje v morje, τινὰ ἀπὸ τοῦ βήματος pahnem z govorniškega odra; e) potegnem kvišku, ἱστία razpenjam, τάλαντα potegnem tehtnico kvišku = tehtam, tudi intr. z acc. teže τρίτον ἡμιτάλαντον; f) pulim (lase), rujem, (raz)trgam; g) πλίνθους delam opeko, προφάσεις zvijam se, izgovarjam se. 2. intr. zavlačujem se, σύστασις boj se vleče. II. med. 1. vlačim svoje, ξίφος potegnem si (svoj) meč, τόξον napenjam si lok, χαίτας pulim si lase. 2. vlečem k sebi, grabim si, δίφρον πυρὸς ἀσσοτέρω potegnem svoj stol bliže k ognju.

ἐλλιπής 2 (ἐλ-λείπω) 1. pomanjkljiv, nepopoln, τινός v čem. 2. kdor kaj opusti ali zanemari, kdor zaostaja za kom, μνήμης ἐλλιπὴς γίγνομαι pozabim; τὸ ἐλλιπές nedostatek, neizpolnitev (želj).

ἐμ-μέμονα poet. pf. sem razdražen ali razburjen; ἐπί μοι ἄπλετον βάρος neizmerna žalost me tare.

ἔμ-παλιν, τὸ ἔμπαλιν (= τοὔμπαλιν) adv. 1. (zopet) nazaj εἰς τοὔμπαλιν ἔρχομαι, πορεύομαι. 2. nasproti pak, (ravno) nasprotno z gen. ali ἤ; τὰ ἔμπαλιν πέφυκά τινος imam nasprotno (drugačno) naravo ali lastnost nego, τὰ ἔμπαλιν ἤϊσαν ἢ οἱ Λακεδαιμόνιοι šli so po čisto drugi poti nego L.; τὸ ἔμπαλιν γνώμην ἔχω ἢ οὗτοι moje mnenje je nasprotno mnenju teh; ἔμπαλιν λέγει trdi nasprotno (prejšnjemu); τὰ ἔμπαλιν v nasprotno smer, ἐκ τοῦ ἔμπαλιν z nasprotne strani.

ἐμ-ποδών adv. (πούς) pred nogami 1. na poti, za napotje, ovirajoč; τὸ ἐμποδών zadržek, ovira, zapreka, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίνεται zapreka se odpravlja, ἐμποδών εἰμι na poti sem, τί ἐμποδών; kaj ovira ali brani? τινός, ἀποθανεῖν, τοῦ μὴ ὁρᾶν; ἐμποδὼν ἔστην ovrl sem, da … 2. kar pride komu na pot, na kar kdo naleti, ἐμποδὼν γίγνομαι pridem na pot (pod roke), oviram, zastopim pot.

ἐμπολάω [impf. ἠμπόλων, pf. ἠμπόληκα, pass. pf. ἠμπόλημαι, aor. ἠμπολήθην, ep. impf. ἐμπολόωντο, ion. pf. pass. ἐμπόλημαι] (ἐμπολή) 1. act. a) kupujem, nakupim, pridobim, prikupčujem, utržim, iztržim οὐ πλεῖον; b) pren. podkupim, prevaram φρένα, prinašam dobiček κέρδος; ἆρ' ἠμπόληκας; ali si dosegel (kar si želel)? 2. med. nakupim si βίοτον πολύν.

ἐν-αγίζω ion. darujem dušam umrlih ali herojem.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐν-δέχομαι, ion. ἐν-δέκομαι 1. jemljem, sprejemam nase, prevzemam, μεταβολήν, ταλαιπωρίας, verujem, ἀπόστασιν pristajam na, zadovoljen sem, συμβουλίην sprejmem nasvet. 2. dovoljujem, dopuščam λογισμόν, odobravam λόγους; impers. mogoče je, dovoljeno je, καθ' ὅσον ali ὡς ἐνδέχεται μάλιστα kolikor je mogoče; ἐκ τῶν ἐνδεχομένων (= ἐνδεχομένως) po možnosti, kolikor je mogoče.

ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.

ἐν-ίημι [aor. ep. ἐνέηκα] 1. trans. a) pošiljam, spuščam, podim v kaj; pahnem v kaj, πόνοις v nadloge ali težave; ἀγηνορίῃσι napravljam ošabnega, pripravim do ošabnih misli, ὁμοφροσύνῃσιν napravljam složnega, (z)edinim; b) priganjam, nagovarjam, podpihujem ῥήτορας; c) o stvareh: mečem, devljem na kaj νηυσὶ πῦρ; vdihujem, vzbujam μένος, θάρσος. 2. navidez intrans.: (νῆα) πόντῳ spuščam ladjo v morje = odjadram, odplovem; (ἐμαυτόν) vdiram, priderem.

ἐντεσι-εργός 2 (ἔντεα, ἔργον) ep. ki dela vprežen ali v jarmu, zaprežen ἡμίονος.

ἐξαιρετέος (verb. adi. od ἐξ-αιρέω) ki se mora izbrati ali izobčiti (izpehniti) ἐκ τῆς στρατιᾶς.

ἐξ-αιτέω 1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim σμικρόν, τινά τινος koga od koga (za ženo), τινά τι, z acc. c. int. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči. 2. med. zahtevam, prosim zase, τινά τι prosim koga česa, izprosim si kaj od koga χάριν, NT τινά poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Ἀσπασίαν, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga μὴ φεύγειν; πρόσχημα ἡμέας zahtevajo (samo na videz) našo izročitev.