Franja

ὑσμῑ́νη, ἡ [Et. iz jeudh-s, kor. jeudh, stresti koga; sor. lat. iubeo, (osorno) kaj zapovedati. – dat. ὑσμῖνι] bitka, boj; πρώτη ὑσμίνη prednja bojna vrsta; adv. ὑσμίνηνδε v boj.

ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.

ὕστερος [Et. iz ὕσ-τερος, got. ūt = stvn. ūz = aus, heraus, lat. us-que] 1. o prostoru in času: bolj zadaj, bolj zadnji, naslednji, drugi, poznejši, pozneje, τινός za kom, γένει mlajši; tudi = δεύτερος Il. 16, 479; ὑστέρῳ pozneje, prepozno; ὑστέρας ἔχω πώλους zadržujem, ὕστερος ἔρχομαι pridem prepozno; ὕστερος ὑπομένω ostanem zadaj, zaostanem, ὕστεροι ἀφίκοντο τῆς συμβολῆς prišli so po bitki, ὕστερος τούτων za temi dogodki. 2. nižji, slabši, zaostajajoč, slabotnejši γυναικός, οὐδενὸς ὕστερος kdor za nikomer ne zaostaja, γνώμῃ v modrosti, πάντα ὕστερά ἐστι vse je manj važno. 3. adv. ὕστερον, ὕστερα, ἐν ὑστέρῳ, ἐς ὑστέρης, ἐς (τὸ) ὕστερον pozneje, v bodoče, potem, zatem, naposled, ὕστερον τούτων za temi dogodki, ἐν ὑστέρῳ τίθεμαί τι manj cenim kaj.

ὑφαντικός 3 (ὑφαίνω) spreten v tkanju, ἡ ὑφαντική(sc. τέχνη) tkalstvo, tkanje.

ὑφ-αρπάζω, ion. ὑπ-αρπάζω (tudi v tmezi) skrivaj zmikam, kradem, (u)grabim, λόγον τινί prestrižem komu besedo, sežem komu v besedo, prekinem ga, τὸν πόρον prebredem z nepričakovanim (nenadnim) napadom.

ὑφ-ίημι (pogosto v tmezi) ion. ὑπ-ίημι [pt. aor. ὑφέντες] I. act. trans. in pass. a) podložim, podstavim, spodaj pritrdim, τινί τι kaj pod kaj; b) doli pošiljam (spuščam, mečem) τινί τι, ὑπό τινι pod kaj, τινί s čim, ἔς τι na kaj; λόχον napravljam zasedo, ἱστία spenjam, zvijam; c) skrivaj pošiljam, nagovarjam, podpihujem, naročujem, narejam, τινά τι koga za kaj; d) prepuščam, izročam ἀλγηδόσι; e) popuščam, dovoljujem, odnehavam, ponižujem. II. act. intr. in med. 1. a) dopuščam, priznavam, pri-, popuščam, τινί komu, τινός v čem, τὸ ὕδωρ ὑπίεται τοῦ ψυχροῦ voda izgublja mrzloto; b) zaostajam, zanemarjam se, ὑφειμένη πλέω plovem s spetimi (zvitimi) jadri = plovem ponižno. 2. doli se spuščam, usedam se, umikam se, vdajam se, podvržem se τινί, pogum mi upade. 3. dopuščam, dovoljujem, priznavam οὐδενί. 4. pripravljen sem na kaj. 5. priplazim se τινὶ ὡς ἔχιδνα; stiskam se h komu, ovijam se koga.

ὑφ-ίστημι, ion. ὑπ-ίστημι [gl. ἵστημι, aor. 3 pl. ep. ὑπέσταν] I. act. trans. in pass. 1. podstavljam, podlagam kaj pod kaj τινί τι, τινί pod kaj. 2. skrivaj nastavljam (na prežo) τινά, γνώμας σοφάς dajem modre nauke. II. act. intr. in med. 1. a) podstavljam se pod kaj, stojim pod čim, podvržem se komu, podredim se τινί; γάλα usedam se; b) postavljam se skrivaj na prežo, v zasedo ἔν τινι. 2. ustavim se (ne bežim), postavljam se v bran (nasproti), upiram se, vztrajam, zdržim τινί, πρός τι, τινά. 3. a) jemljem nase, prevzemam ἀρχήν, ponujam se, ἐθελοντής oglasim se (javim se) kot prostovoljec; b) obetam, obljubujem.

ὑφ-ορμίζομαι med. usidram se, priplovem v pristanišče.

ὕψι adv. ep. [Et. sor. ὕπο, slov. visok (iz v-ypsok-), nem. auf (stvn. ūf)] 1. visoko, v višini, na višavi, zgoraj, na visokem morju. 2. kvišku, navzgor; sup. ὕψιστος 3 poet. najvišji, najbolj vzvišen; τὰ ὕψιστα nebesa NT.

ὑψί-ζυγος 2 ep. kdor sedi visoko na krmilu, v višavah vladajoč, veleoblasten.

ὑψί-πολις 2 poet. najvišji, najodličnejši, najuglednejši v mestu.

ὑψό-θεν adv. (ὕψος) ep. poet. 1. od zgoraj, iz višave. 2. v višavi, zgoraj.

ὑψό-θι adv. (ὕψος) v višavi, visoko.

ὑψό-σε adv. v višavo, kvišku.

ὕω [fut. ὕσω, aor. ὗσα, pass. pf. ὗσμαι, aor. ὕσθην, med. fut. ὕσομαι (pass.)] 1. intr. dajem dež, dam, da dežuje, ὕει dežuje, ὕοντος πολλῷ ker je zelo deževalo. 2. trans. premočim (z dežjem), ὕσθησαν Θῆβαι v Tebah je deževalo, ἡ γῆ ὕεται dežuje v deželi.

Φάγρης, ητος, ὁ, ἡ mesto v Makedoniji.

φαλαγγηδόν adv. (φάλαγξ) ep. v trumah, trumoma, krdeloma.

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.

Φάληρον, τό atensko pristanišče; preb. Φαληρεύς, ὁ; adv. Φαληροῖ v Faleru, Φαληρόθεν iz Falerona, Φαληρόνδε v Faleron; adi. Φαληρικός 3.

φαλλός, ὁ lesen klinec (ki je predstavljal moško rodilo in ki so ga nosili ob Bakhovih svečanostih v izprevodu).