Franja

πλάζω ep. poet. [Et. iz πλάνzδω, πλάγ-γjω, lat. plango, planxi, sor. πλήσσω. – Obl. fut. πλάγξω, aor. ἔπλαγξα, fut. med. πλάγξομαι, aor. pass. ἐπλάγχθην]. 1. act. udarim ob kaj, odbijem, porinem, potisnem nazaj ali v stran, odvrnem od pravega pota, zanesem, odganjam, zmedem, podim okrog. 2. pass. zanese me, podi me okrog, blodim, potikam se, klatim se, χαλκός odbije se, odleti, odskoči; τίς πλάγχθη πολύμοχθος ἔξω kdo – poln nadlog – je ušel, se je rešil tega?

πλᾱ́θω poet. bližam se.

πλανάω, ion. -έω [Et. iz kor. pela, uda-riti. – Obl. fut. πλανήσω itd., pass. pf. πεπλάνημαι, aor. ἐπλανήθην, fut. πλανήσομαι]. 1. act. zavajam, zapeljujem, (pre)varam, (pre)motim NT. 2. pass. a) dam se zapeljati, zgubim se, blodim, tavam semtertja; b) zaidem, zgrešim pravo pot λόγος, krenem v stran, motim se, omahujem, grešim NT.

πλάνης, ητος, ὁ πλανήτης, ου, ὁ blodeč, potikajoč se (po svetu), nestalen, brez stalnih bivališč; ἀστήρ zvezda premičnica, planet; subst. ὁ klatež, potepuh.

πλάνος 3 in 2 1. adi. blodeč, potikajoč se, varajoč. 2. subst. ὁ a) slepar, potepuh NT; b) = πλάνη blodnja.

πλάσσω, at. πλάττω [Et. iz πλαθjω, sor. πλάθανον. – Obl. fut. πλάσω, med. πλάσομαι, aor. ἔπλασα, ἐπλασάμην, pf. m. p. πέπλασμαι, aor. ἐπλάσθην, adi. verb. πλαστός]. 1. act. a) tvorim, upodabljam, izdelujem, delam, ustvarjam NT, θεόν predstavljam si; λόγους govorim umetno (prisiljeno); b) izmišljam λόγους ψιθυρούς. 2. med. a) hlinim se, pretvarjam se, skrivam svoje misli, τῇ ὄψει πλασάμενος πρὸς τὴν συμφοράν v obrazu se je kazal ravnodušnega nasproti temu dogodku; b) izmišljam kaj (v svojo korist) ψευδῆ.

πλατῡ́νω (raz)širim, (po)večam; med. (raz)širim se NT.

πλεονάζω [fut. πλεονάσω] 1. intr. obilo je česa, imam (pre)obilo česa, rastem, prevzemam se, postajam prevzeten, τινί vsled česa NT. 2. trans. pomnožujem, napolnjujem τινά τινι NT, širim, pretiravam τί.

πλέω [Et. lat. pluit, pluvius, slov. plovem, pluti, plavati, plov, (s)plav; nem. fließen. – Obl. fut. πλεύσομαι, at. πλευσοῦμαι, aor. ἔπλευσα, pf. πέπλευκα, pass. pf. πέπλευσμαι, aor. ἐπλευσθην, fut. πλευσθήσομαι, adi. verb. πλευστός; ep. πλείω, ep. ion. poet. πλώω, fut. πλώσομαι, aor. ἔπλωσα, pf. πέπλωκα, ep. kor. aor. ἔπλων, pt. (ἐπι) πλώς, πλῶντος]. 1. a) plovem, jadram, ladjam; b) plavam νῆσος. 2. prijadram, plovem, vozim se po θάλατταν, ὑγρὰ κέλευθα.

πληθῡ́νω (πληθύς) [fut. πληθυνῶ, aor. ἐπλήθῡνα, pass. ἐπληθύνθην] 1. trans. (na)polnim, (po)množim, (po)večam, (raz)širim NT. 2. intr. in pass. (na)polnim se, (po)množim se, rastem, naraščam, razširjam se NT.

πληθύω samo pr. in impf. ep. πλήθω [pf. πέπληθα, impf. ep. πλῆθον] sem (postanem) poln, (na)polnim se, rastem, naraščam, sem bogat, σελήνη πλήθουσα polna luna, πλήθουσα ἀγορά gl. ἀγορά.

πληκτίζομαι d. m. ep. pretepam se, prepiram se s kom τινί.

πλημμελέω (πλημ-μελής) ravnam napačno, grešim, pregrešim se, zmotim se v čem τί, razžalim, oskrunim, τὰ πλημμεληθέντα pregreški, krivice proti komu εἴς τινα.

πλημμῡρέω, πλη(μ)μύρω stopim črez bregove, razlijem se, sem prepoln.

πλήν 1. praep. z gen. razen, διαρπάσαι ἐπέτρεψε πλὴν ἀνδραπόδων dovolil je ugrabiti vse razen sužnjev; gl. ἐπιτρέπω in ὑπέγγυος. 2. adv. razen, izvzemši, samo, le; a) v zvezi s posameznimi besedami in za nikalnicami: οὐκ ἆρ' Ἀχαιοῖς ἄνδρες εἰσὶ πλὴν ὅδε ali nimajo torej Ahajci mož razen tega? ἀλλ' οὐ κάτοιδα πλὴν ἐπὶ σμικρὸν φράσαι toda ne vem natančno, razen kar morem na kratko povedati; pogosto stoji za πᾶς, πάντες, ἄλλος in sl: πάντ' ἐκπορίζει πλὴν τὸ μὴ νοσεῖν ἐμέ vse da, le tega ne, da bi bolan ne bil, πάντων ἐρήμους πλὴν ὅσον τὸ σὸν μέρος izvzemši to, kar jima ti daš, νικᾶν πανταχοῦ πλὴν εἰς σέ samo pri tebi ne, ὁρῶ γὰρ ἡμᾶς οὐδὲν ὄντας ἄλλο πλὴν εἴδωλα vidim, da nismo drugega kot prazne sence, πλὴν εἷς τις razen enega, ἀλλ' ἔστι, πλὴν σοί samo pri tebi ne; b) uvaja cele stavke: α.) razen da, samo (da), πλὴν τοὺς φεύγοντας οὐ κατῆγον razen da izgnancev niso poklicali nazaj; β.) toda, pa vendar; πλὴν ὑπ' οὐδενὸς ἐκινήθη toda nobena stvar ga ni vznemirila Plut. Per. 34; c) v zvezi s členicami: πλὴν ἤ, πλὴν εἰ razen ἄδηλον παντὶ πλὴν εἰ τῷ θεῷ; πλὴν ὅτι razen (samo) da πλήν γε δὴ ὅτι φάρμακον πιὼν ἀποθάνοι; πλὴν ὅσον, πλὴν ὅσον Ἕλληνες ἔχουσι izvzemši kraje, kjer stanujejo Heleni, πολλοὺς ἀπέκτεινε πλὴν ὅσον ἐκ τριῶν νεῶν izvzemši moštvo treh ladij.

πλήρης 2 (πίμπλημι), at. πλέως, α, ων, ion. in ep. πλέος, η, ον, ep. πλεῖος [comp. πληρέστερος in ep. πλειότερος] 1. a) poln česa τινός, napolnjen, opremljen, dobro preskrbljen s čim πόλις σίτου καὶ οἴνου; NT poln σῖτος; ποταμός narastla reka, ναῦς z moštvom napolnjena (preskrbljena); b) ves, popoln μισθός; o času: τέσσερα ἔτεα πλήρεα štiri cela leta; c) nasičen, sit, naveličan, τὶ θηεύμενός εἰμι πλήρης nagledal sem se česa. 2. pomazan, oskrunjen βωμός.

πληροφορέω popolnoma izpolnim, dovršim, prepričam τινά; pass. izpolnim se, popolnoma se prepričam, uverim se, gotov sem NT.

πληρόω in med. 1. trans. a) napolnim, izpolnim φάραγγα, τινός, τινί, ἔν τινι, εἴς τι; ναῦν oborožim ladjo s posadko, preskrbim z moštvom; b) nasitim, zadovoljim, ustrežem ἐπιθυμίας, θυμόν ohladim jezo, maščujem se nad kom; c) dopolnjujem, doplačujem, nadomestim χρείαν; d) izpolnim, dovršim δρόμον, dokončam ἔργον, opravim διακονίαν, izpolnjujem νόμον; pass. sem poln, izpolnim se γραφή, λόγοι NT; πολλοὶ ἐπληρώθησαν zbrali so se polnoštevilno. 2. intr. sem poln, ἡ ὁδὸς πληροῖ τὰ στάδια ἐς τὸν ἀριθμὸν τοῦτον pot izpolnjuje število stadijev do tega števila = šteje ravno toliko stadijev.

πλήρωσις, εως, ἡ πλήρωμα, ατος, τό 1. polnitev, (na)polnjenje, napolnitev. 2. vse, s čimer se kaj napolni: posadka, moštvo na ladji, veslarji, oprema. 3. obilica δαιτός, bogastvo, polnost, množica ἐθνῶν NT, τοῦ θεοῦ milost božja NT, ὀγδώκοντα ἔτεα ζόης πλήρωμα μακρότατον πρόκειται osemdeset let je najdaljša doba (največja starost), ki jo kdo doživi; πυρᾶς postavljanje grmade. 4. izpolnitev, izpolnjevanje νόμον NT; ἦλθε τὸ πλήρωμα τοῦ χρόνου čas se je dopolnil NT. 5. nasičenje, zadovoljitev τὴς ἐνδείας.

πλησιάζω [fut. πλησιάσω itd.] bližam se, pristopam, prihajam blizu τινί, τινός, sem blizu, občujem s kom, družim se s kom, οἱ πλησιάζοντες prijatelji, učenci.