-
ἑκατόμ-πεδος 2 ep. dor. ἑκατόμ-ποδος 2 (πούς) 100 čevljev dolg ali širok.
-
ἐκ-γενής 2 (γένος) poet. brez obitelji ali zaroda, brez potomcev.
-
ἐκ-διδάσκω 1. act. in pass. natanko (temeljito) poučim, temeljito izobrazim, odgojim τινά τι. 2. med. dam koga (temeljito) podučiti ali izobraziti.
-
ἐκεῖνος, η, ο, ion. in poet. κεῖνος [Et. κε (gl. ἐκεῖ) + ενος, zaimek eno-ono, slov. oni, ona, ono], κἀκεῖνος (= καὶ ἐκεῖνος) pron. dem. 1. lat. ille a) oni, tisti; οἱ ἐκεῖνοι pokojniki; b) = αὐτός; c) oni znani ali slavni; d) = ἐκεῖ: Ἶρος ἐκεῖνος ἧσται tam sedi I. 2. v zvezi z drugimi zaimki: οὗτος ἐκεῖνος ravno ta, to je oni, τοῦτ' ἐκεῖνο to je ono. – adv. μετ' ἐκεῖνα nato, potem, zatem, τὸ ἀπ' ἐκείνου od tukaj, ἐκείνῃ, ep. κείνῃ tam, na oni način, ἐκείνως na oni, na sledeči način.
-
ἑκηβολίη, ἡ ep. pl. spretnost, dobro (ali daleč) zadeti.
-
ἑκη-βόλος, dor. ἑκᾱβόλος (ἑκών, βάλλω) ki zadene, kakor hoče, daljnostrelec ali dobri strelec (Apolonov pridevek).
-
ἐκ-θεάομαι d. m. do konca ali natančno ogledujem, opazujem.
-
ἑκκαιδεκά-δωρος 2 (δῶρον dlan) ep. šestnajst dlani dolg ali širok.
-
ἐκ-κλέπτω 1. ukradem, odvedem, odpeljem, ugrabim (skrivaj ali zvijačno) τινά, τί, rešim skrivaj. 2. varam ψυχήν, tajim, prikrivam λόγον.
-
ἐκκλησιάζω [augm. ἐξεκ., ἤκκλ.] 1. sklicujem ljudski ali vojni zbor, zborujem. 2. prihajam na zbor, posvetujem se, govorim v zboru περί τινος, τί.
-
ἐκ-λαγχάνω poet. dobivam, dosegam kaj (po žrebu ali usodi).
-
ἐκ-λανθάνω, ep. ἐκληθάνω (v tmezi) [ep. red. aor. ἐκλέλαθον] 1. act. ep. storim ali pustim, da kdo kaj popolnoma pozabi τινά τι. 2. med. [aor. ep. ἐξελάθοντο, -θέσθαι] popolnoma pozabim τινός.
-
ἐκ-λήγω poet. popolnoma neham, prestanem s čim τινός ali pt.
-
ἐκ-μανθάνω 1. natančno ali na pamet se naučim, spoznam, izvem, poizvedam. 2. natančno preučim, izučim, preiskujem.
-
ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.
-
ἐκ-σῴζω, ep. ἐκ-σαόω 1. act. rešim, ἔκ τινος iz česa. 2. med. ion. poet. rešim sebe ali zase.
-
ἐκ-τειχίζω 1. dozidam. 2. opašem ali utrdim z zidom, obzidam.
-
ἐκ-τῑμάω poet. zelo spoštujem ali častim.
-
ἐκ-τρέχω [aor. ἐξέδραμον, pf. ἐκδεδράμηκα, tudi v tmezi] vun tečem, planem iz mesta ali v deželo sovražnikov; vderem, napadem, θυμὸς ἐκδραμών jeza, ki prekorači meje, neizmerna jeza.
-
ἔκ-φορος 2 (ἐκ-φέρω) ki se mora objaviti ali razglasiti λόγος.