-
νηπιέη, ἡ [acc. pl. νηπιάας] ep. 1. detinstvo, otroška preprostost. 2. otročarija, nespamet.
-
Νήρικος, ἡ mesto na Levkadi.
-
νησίδιον, τό, νησίον, τό νησίς, ίδος, ἡ (νῆσος) otoček, otočič NT.
-
νῆσος, ἡ, dor. νᾶσος (νάω) otok, polotok; ἐν τᾷ μεγάλᾳ Δωρίδι νάσῳ na velikem Peloponezu.
-
νῆσσα, ἡ [Et. νῆ iz νᾶ, ń̥, lat. anas. atis, slov. otva (o iz on), nem. Ente] raca.
-
νηστεία, ἡ, ion. νηστηίη post, postenje.
-
νῆστις, ιος, ὁ, ἡ (νη, ἔδω) kdor se posti, tešč, trezen, lačen NT.
-
Νίκαια, ἡ trdnjava v Lokridi vzhodno od Termopil.
-
νῑκαφορία, ἡ = νικηφορία zmaga.
-
νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.
-
νῑ́κη, ἡ, dor. νίκα νῖκος, ους, τό NT 1. zmaga v boju, v tekmi in pred sodiščem. 2. pers. Νίκη, ἡ boginja zmage.
-
Νίνος, ἡ Ninive, staro glavno mesto Asirije.
-
Νιόβη, ἡ Tantalova hči, Amfionova žena iz Teb; zaradi svoje prevzetnosti je izgubila vseh 12 otrok in je vsled žalosti okamenela.
-
Νίσαια, ἡ pristanišče na Megari.
-
Νῑ́σῡρος, ἡ majhen otok pri Kosu; preb. οἱ Νισύριοι.
-
νιφάς, άδος, ἡ [Et. νείφει, νίφει sneži; kor. sneigwh, lat. nix, nivis, ninguit, slov. sněg iz snoigwhos, nem. Schnee (got. snaíws iz snoigwhos)] ep. poet. ion. 1. adi. s snegom pokrit, snežen. 2. subst. sneg, snežinka, metežno vreme, metež.
-
νόησις, εως, ἡ (νοέω) zaznavanje, (raz-)umevanje, razumnost.
-
νομάς, άδος, ὁ, ἡ 1. (νέμομαι) ki se pase, na pašnikih, na paši ἵπποι; o vodi: semintja (po jarkih) tekoč κρῆναι. 2. (νέμω) ki pase črede, ki se klati po paši; pastirski, nomadski, οἱ νομάδες pastirji, nomadi.
-
νομή, ἡ (νέμω) 1. pašnik, paša, (široka) poljana, hrana. 2. živina na paši, čreda. 3. razdelitev, (po)delitev, dar θεοὶ πάσας νομὰς εἶχον so vse dobrote delili. 4. razširjanje πυρός, razjedanje, νομὴν ἔχω razjedam NT.
-
νόμισις, εως, ἡ (νομίζω) običaji, navade, pravila, postave, ἡ τῶν εἰς τὸ θεῖον νόμισις verski običaji.