-
στάζω [Et. iz σταγjω, gl. σταγών. – Obl. fut. στάξω, aor. ἔσταξα, pass. pf. ἔσταγμαι, aor. ἐστάχθην, ἐστάγην, adi. verb. στακτός, ep. aor. στάξα]. 1. intr. kapljam, rosim, tečem, ἔκ τινος iz česa, τινί in τινός s česa, ἐν αἵματι στάζουσα χεῖρ okrvavljena (krvava) roka, ἱδρῶτι potim se. 2. trans. kapljam, lijem, vlivam, τινί τι komu kaj, ἔν τινι v kaj.
-
σταθερός 3 (ἵστημι) stoječ, trdno stoječ, stalen, μεσημβρία ko stoji solnce v zenitu.
-
στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.
-
στατός 3 (ἵστημι) ep. poet. stoječ, ἵππος (v hlev) postavljen, v hlevu stoječ, spočit, ὕδωρ stoječa voda, mlaka.
-
στέγω [Et. kor. (s)teg, pokriti; strslov. ostegъ, obleka, lat. tego, tegulum, toga, nem. Dach. – Obl. aor. ἔστεξα]. 1. krijem, po-, zakrivam; a) obdajam, shranim, obsežem; b) skrivam. 2. a) varujem, branim, ščitim, odvračam τοξεύματα, ναῦς μὴ στέγουσα ladja, v katero vdira voda, razpokana; b) zamolčim, ne izdam σιγῇ; c) prenašam, pretrpim πάντα NT.
-
στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.
-
στενοχωρέω (χώρα) stiskam, pripravljam v zadrego; pass. tesno mi je, plašim se, sem prestrašen NT.
-
Στεντορίς, ίδος, ἡ λίμνη jezero v Trakiji pri izlivu reke Hebra.
-
Στενύ-κληρος, ἡ mesto v severni Meseniji.
-
στεφανη-φόρος 2 (φέρω) ki nosi venec, ovenčan, ἀγών tekma, v kateri je dobil zmagalec venec za nagrado.
-
(στίξ), στιχός, ἡ (στείχω) ep. (bojna) vrsta, četa; κατὰ, ἐπὶ στίχας v vrstah.
-
στιχάομαι d. m. ep. [samo impf. 3 pl. ἐστιχόωντο] hodim, stopam, korakam v vrstah.
-
στοιχέω korakam v vrstah, stojim poleg koga v bojni vrsti; hodim, sledim, živim (po navodilih vere) NT.
-
στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.
-
στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.
-
στόμιον, τό (demin. od στόμα) 1. odprtina, vhod (v jamo), izliv. 2. uzda, žvala, δέχομαι στόμιον vdajam se uzdi, pokorim se.
-
στρατεύω in med. (aor. med. ἐστρατευσάμην, poet. ἐστρατεύθην) 1. začnem vojsko, grem na vojsko, odrinem v vojsko ἐπί τινα, εἴς τι. 2. sem v vojski, udeležim se vojske, služim kot vojak, μισθοῦ za plačo; vojskujem se, borim se, bijem boj, κατὰ τῆς ψυχῆς vojskujem se zoper dušo NT; οἱ στρατευόμενοι vojaki, οἱ στρατευσάμενοι ki so se udeležili vojske; pos. vodim (peljem) vojsko, εἴς τι kam.
-
στρατηγέω (στρατ-ηγός) 1. a) sem poveljnik, vojsko vodim, poveljujem τινός, τινί, εἴς τι; b) pos. sem vojskovodja ali eden izmed desetih vojskovodij v Atenah; v Rimu: sem pretor; ταύτην τὴν στρατηγίαν sem poveljnik na tem pohodu; πάντα ὑπέρ τινος vodim (vojskujem) celo vojsko v čigavo korist (za koga). 2. sploh: a) poveljujem, zapovedujem, upravljam, vodim, vladam ἡ τύχη; b) urejam, določam, τὰ ζεύγη ἡμῶν στρατηγεῖ vozovi določajo našo pot; pass. pustim, da mi kdo zapoveduje ὑπ' ἐκείνου. 3. narejam, izvršujem kaj, podvzemam; pass. τὰ στρατηγούμενα podjetja (vojskovodje).
-
στρατηγικός 3 (στρατ-ηγός), fem. στρα-τηγίς, ίδος 1. ki se tiče poveljnika, poveljniški, ἐσθής poveljnikova obleka, τὰ στρατηγικά poveljnikove dolžnosti, ἡ στρατηγίς (ναῦς) poveljnikova (admiralska) ladja; πύλαι vhod k poveljnikovemu šatoru. 2. sposoben za poveljevanje, izveden v vojni umetnosti, vešč vojni, ἀνήρ izvrsten vojskovodja.
-
στρατηλατέω vodim vojsko na pohod (v boj), sem poveljnik, poveljujem, zapovedujem.