Franja

οὐρεσι-βώτας, ου, ὁ (ὄρος, βόσκω) poet. χῶρος kraj z gorsko pašo, gorski pašnik, ali k θῆρες: ki se pasejo po gorah Sof. Fil. 1148.

οὖρον², τό ep. dolžina brazde, ki jo napravijo mezgi, ne da bi se obrnili ἡμιόνοιιν, δίσκου dolžina diskovega lučaja.

οὖς, ὠτός, τό [Et. iz ὀος, οὐσος, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. – gen.pl. ὤτων], ep. οὖας, ατος, τό 1. uho; ἀκούω εἰς οὖς slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, λαλέω πρὸς τὸ οὖς šepetam na uho NT, εἰς ὦτα φέρω prinašam na uho, pravim skrivaj, δι' ὠτὸς πρός τινα ἐννέπω zašepetam komu na uho, φθόγγος βάλλει με δι' ὤτων glas mi je prišel do ušes, τὰ ὦτα παρέχω poslušam, ἐπέχομαι zamašim si ušesa; ὁ ἵππος ὀρθὸν οὖς ἵστησιν konj striže z ušesi; pren. τὰ βασιλέως ὦτα tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi).

οὕτω(ς), οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέμιοι πλεῖστον ἐψευσμένοι ἔσονται. 2. zveze: οὕτω δή tako torej (seveda, zares), οὕτω που tako pač, καὶ οὕτως tudi tako, vkljub temu, οὐδὲ οὕτως niti tako ne.

ὀφείλω [Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρτεμις morala bi jo bila usmrtiti = o da bi jo bila usmrtila, μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da bi ne prosil, ὤφελε Κῦρος ζῆν o da bi Kir še živel, ὤφελες τοῦτο ποιῆσαι o da bi bil pač to storil = to bi bil moral storiti; NT ὄφελον z ind.: o da bi vendar, dal Bog da = lat. utinam.

ὀφλισκάνω [fut. ὀφλήσω, aor. ὤφλησα, pf. ὤφληκα; aor. 2 ὦφλον, cj. ὄφλω, inf. ὀφλεῖν (ὄφλειν), pt. ὀφλών (ὄφλων)] 1. sem kriv, zakrivim kaj, pregrešim se, zaslužim (denarno) kazen, zapadem kazni, obsodijo me zaradi česa, θανάτου δίκην na smrt, zapadem smrti, χιλίας δραχμάς obsodijo me na 1000 drahem, naložijo mi kazen 1000 drahem; τῆς φυλακῆς ὦφλεν εἴκοσι μνᾶς zaradi slabe straže je bil obsojen na 20 min. 2. pren. μωρίαν, κακίαν, δειλίαν nakopljem si očitanje, da sem neumen (hudoben, bojazljiv), pridem v slab glas, smatram se za τινί, παρά τινι, πρός τινος, γέλωτα osmešim se, izpostavim se zasmehu.

ὄφρα ep. poet. [Et. iz jo + φρατ, kor. φερ naprej se pomikati] 1. veznik a) časa: medtemko, dokler (ne) z ind., s cj. (+ ἄν ali κέν) in z opt.; b) namena (= ἵνα) da (bi) s cj., opt., včasih tudi z ind. fut. 2. adv. tako dolgo, do tedaj, nekaj časa.

ὀχεύω (= ὀχέομαι) zaskočim, ubrejim; med. parim se.

ὀχέω ep. [impf. iter. ὀχέεσκον, fut. ὀχήσω, med. ὀχήσομαι, aor. ὠχήσατο, ep. ὀχήσατο] 1. act. nosim, prenašam ἄτην, ὀιζύν, vodim, νηπιάας uganjam otročarije (norčije). 2. med. in pass. dam se nositi, nosijo me, vozim se, jašem τινί, ἐπί τινος, ἵπποι ἀλεγεινοὶ ὀχέεσθαι ki se dajo težko voditi.

ὀχθέω (ὄχθος) ep. [aor. ὤχθησα] sem nejevoljen (žalosten), sem v skrbeh, jezim se, srdim se.

ὀχλοκόπος 2 kdor se prilizuje nižjemu ljudstvu.

ὀψί-γονος (γένος, γίγνομαι) ki se je (po)rodil pozneje, ἄνθρωποι potomci.

ὀψίζω (ὀψέ) prihajam prepozno, zapoznim se.

ὀψι-μαθής 2 (μαθεῖν) kdor se je česa pozno naučil τινός.

ὄψιμος 2 ὄψιος 3 (ὀψέ) [sup. ὀψιαίτατος] pozen, kesen, τέρας ki se pozno izpolnjuje, ὑετός pozen dež NT.

ὀψι-τέλεστος 2 (τελέω) ep. pozno izpolnjen, ki se ima pozno izpolniti.

ὄψον, τό [Et. ὀ skupaj + ψωμός] prigrizek, vse kar se je pri kruhu: meso, ribe, sir, sadje; zabela, začimba.

ὀψοποιέομαι (ὀψοποιός) med. kuham (meso), ὀψοποιίαν bavim se s kuhanjem.

παγκρατιάζω urim (vadim) se v pankratiju, borim se.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.