-
ἄσκημα, ατος, τό (ἀσκέω) vaja, vežbanje.
-
ᾆσμα, ατος, τό, ion. ἄεισμα (ᾄδω) petje, pesem.
-
ἄσπασμα, ατος, τό ἀσπασμός, ὁ (ἀσπάζομαι) prijazen sprejem, pozdrav, objem NT; božanje, ljubezen.
-
ἄ-σπονδος 2 (σπονδαί) 1. brez pogodbe, brez zveze, brez premirja; τὸ ἄσπονδον nepristranost, nevtralnost. 2. nespraven, nespravljiv NT, πόλεμος, ἔχθρα.
-
ἀσσάριον, τό mali as, vinar NT.
-
ἀ-στάθμητος 2 (σταθμάομαι) nestalen, negotov, nezanesljiv, nedoločen, τὸ ἀστάθμητον τοῦ μέλλοντος negotovost bodočnosti.
-
Ἀστέριον, τό mesto v Tesaliji.
-
ἄστρον, τό (ἀστήρ) zvezda, ozvezdje; pl. nebo, ἄστρων εὐφρόνη zvezdna noč.
-
ἄ-στυ, εος, εως, τό [Et. kor. wes, bivati; nem. ge-wes-en, war, das Wesen] glavno mesto, pos. Atene; ἄστυδε v mesto.
-
ἀ-σύμβατος, staroat. ἀξυμ- (συμβαίνω) ki se ne more ali noče združiti, nezdružljiv, ne družeč se; τὸ ἀσύμβατον nemožnost, skleniti pogodbo, odklonitev, odklanjanje pogodbe.
-
ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.
-
ἀσφαλίζομαι med. [aor. pass. ἀσφαλισθῆναι s pas. pom.] dobro zavarujem; πόδας εἰς τὸ ξύλον denem v klado NT.
-
ἀτάρ [Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.
-
ἀτασθαλία, ἡ ion. -ίη (ἀτάσθαλος) nepreudarnost, zloba, predrznost, prevzetnost, zločin(stvo); εἰς τὸ θεῖον, brezbožnost; pri Hom. samo pl.
-
Ἀτραμύτειον, τό primorsko mesto v Miziji.
-
ἀ-τρεκής 2 (ἄτρακτος) točen, natančen, zanesljiv, preskrben, istinit, gotov, resničen; δεκὰς ἀτρεκές ravno deset; δόξα velik; τὸ ἀτρεκές popolna resnica. – adv. ἀτρεκές, -έως resnično, neovržno.
-
ἀ-τρέμα(ς) adv. (τρέμω) nepremično, mirno, tiho, ne da bi se ganil, ἀτρέμας ἔχω mirujem, sem miren, τὸ στρατόπεδον pustim mirno stati.
-
ἀτύχημα, ατος, τό nesreča, nezgoda.
-
αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.
-
αὔλημα, ατος, τό (αὐλέω) kar se svira (igra) na piščal, pesem za piščal.