Franja

κινδῡνεύω (κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.

κλεηδών, όνος, ἡ, κληηδών ep. κληδών, όνος, ἡ (κλέω) 1. nagovor, klic, glas, govorica, vest, πατρός o očetu. 2. (ugodno) znamenje, dober glas, slava.

κλέος, τό (κλείω) [samo nom. in acc. sg. κλέος in pl. κλέεα, κλέᾱ, κλέᾰ] 1. glas, vest, govorica, τινός o kom, σὸν κλέος vest o tebi. 2. dober glas, slava ἄρνυμαι, λαμβάνω, κλέος εἶναι πρός τινος delam komu čast, κλέος ἔχω τὰ περὶ τὰς ναῦς sem na dobrem glasu glede na mornarstvo; pl. slavna dela junakov ἀείδω, ἀκούω.

κοινόω I. act. 1. storim, da imam (je) kaj skupno s kom τί τινι, storim, da se kdo udeleži česa, združujem δύναμιν. 2. sporočam, naznanjam μάντευμα. 3. NT a) (o)skrunim, onesnažim; b) smatram za nečisto. II. med. 1. (z)družim se s kom, lotim se česa skupno s kom. 2. delim kaj s kom, podelim, izročim, naznanjam, sporočam. 3. posvetujem se s kom, vprašujem za svet τῷ θεῷ.

κόπτω [Et. slov. kopati, kopito, kopje; sor. skopiti, skopec; lat. capus, kopun. – Obl. fut. κόψω, aor. ἔκοψα, pf. κέκοφα, pass. pf. κέκομμαι, aor. ἐκόπην, fut. κοπήσομαι, fut. 3 κεκόψομαι, ep. pf. act. κέκοπα]. I. act. 1. tolčem, bijem, pobijam, suvam, ranim, ubijam, kóljem βοῦς, grizem, (u)pičim (o kači); odbijam, odrušim, raz-, odsekam κεφαλήν, sekam δένδρα, pustošim χώραν, κόπτων καὶ καίων požigajoč in pustošeč; razbijam, raztolčem γέρρα, poškodujem (ladje). 2. kujem δεσμούς, νόμισμα. 3. trkam, potrkam τὴν θύραν. 4. utrudim, mučim, nadlegujem. II. med. 1. udarjam se. 2. tolčem se, bijem se (po prsih), žalujem. 3. dam si kovati (denar).

κρᾱ́ζω [Et. iz κραγjω; gl. κραυγή. – at. pf. κέκρᾱγα, imper. κέκραχθι (s prez. pom.), plpf. ἐκεκράγειν, fut. 3 κεκράξομαι, v sestavljenkah aor. ἔκραγον; NT fut. κράξω, aor. ἐκέκραξα] vreščim; kričim, vpijem; ποίου κέκραγας ἀνδρὸς ὧδ' ὑπέρφρονα o katerem možu govoriš tako ošabno.

κρῑ́νω [Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem πρός τι, tolmačim, razlagam ἐνύπνιον, ὄψιν; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, σκολιὰς θέμιστας izrekam krivične sodbe, θανάτου obsodim na smrt; d) tožim, kličem na odgovor, περὶ θανάτου tožim na življenje in smrt; e) zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem τινά Sof. II. med. 1. izbiram sebi, zase ἀρίστους. 2. razlagam ὀνείρους. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; Ἑλλήνων ἕνα κριθέντ' ἄριστον ki slovi kot največji junak; μάχαι κρίνονταί τινι odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: κρίνομαι (z inf.) odloči se o meni, da. 2. a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)tožijo me, obsodijo me τῇ αὐτῇ ψήφῳ, περὶ θανάτου, θανάτου δίκῃ κρίνομαι tožijo me na življenje in smrt, ὁ κρινόμενος obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se δίκῃ, περί τινος; μένος Ἄρηος κρίνεται μνηστῆρσι καὶ ἡμῖν boj med snubci in med nami se odloči, οὐ κρινοῦμαι τῶνδέ σοι τὰ πλείονα o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom Ἄρηι.

κυκλέω (κύκλος) [fut. κυκλήσω, aor. cj. 1 pl. ep. κυκλήσομεν] I. act. 1. trans. a) (na vozu) odpeljem, odpravim, νεκροὺς βουσί mrtvece z volmi; b) v krogu vrtim, sučem, obračam, gonim okrog κῦμα, βάσιν ἐπί τινι krožim okrog koga, ὁδοῖς κυκλῶν ἐμαυτὸν εἰς ἀναστροφήν medtem ko sem se hodeč obračal, da bi se povrnil, τὶ ἐπί τινι valim, primikam h komu. 2. intr. vrtim se, krožim. II. med. 1. postavim se v krog, tvorim krog; nakopičim se (o valovih). 2. vrtim v krogu, obkrožujem, potekam, minevam νύκτες.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.

λαγώς [ώ, ῴ, ών, pl. λαγῴ], ὁ, ep. λαγῳός, ion. λαγός zajec, λαγὼ βίον ζῶ živim kakor preganjan zajec, živim pasje življenje, sem vedno v strahu in skrbeh.

λάξ adv. ep. poet. [Et. iz kor. (o)leq, upogniti, lat. lacertus, slov. laket, lakta] z nogo, s peto, λὰξ ἐν στήθεσσι βὰς ἐξέσπασε z nogo je stopil na prsi in; pleon. λὰξ ποδί.

λᾱός, ὁ ep. ion. poet., at. λεώς, ώ, ὁ narod, množica; pos. a) vojaki, čete; b) pešci, pehota; c) narod (v političnem smislu) = δῆμος, izvoljeno ljudstvo, verniki, opp. pogani NT; pl. λαοί ep. ljudje, ljudstvo, vojaki, podložniki, seljaki, poljedelci ἀγροιῶται.

λέγω² [fut. λέξω, ἐρῶ, aor. ἔλεξα, εἶπον, pf. εἴρηκα, pass. pf. λέλεγμαι, εἴρημαι, aor. ἐλέχθην, ἐρρήθην, fut. λεχθήσομαι, ῥηθήσομαι, λέξομαι (s pas. pom.), fut. 3 λελέξομαι in εἰρήσομαι, adi. verb. λεκτός, aor. med. ἐλεξάμην] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam μισθοφοράν, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, δεινὸς λέγειν odličen, spreten govornik; ὁ λέγων govornik, εὖ, καλῶς λέγω prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda εὖ (κακῶς) λέγω τινά dobro (slabo) govorim o kom; NT σὺ λέγεις tako je, gotovo, λέγων namreč, tako; b) τί: τί λέγεις; kaj meniš? λέγω τι povem kaj važnega, imenitnega; οὐδὲν λέγω ne povem takorekoč ničesar = lažem, moje besede so brez pomena; τινά govorim o kom kaj τί, mislim na koga, Φιλοκτήτην λέγω Filokteta menim; τὰ ἔσχατα ἀλλήλους ἔλεγον zmerjali so se z najgršimi psovkami, πρᾴως λέγω τι mirno govorim o čem, οὐδαμοῦ λέγω τινά prav nič ne cenim (spoštujem) koga; c) s predlogi: δι' ἀγγέλων javljam po glasnikih, κατά τινος govorim proti komu, tožim ga, πρός τινα govorim h komu, πρὸς ταῦτα ugovarjam, ὑπέρ τινος zagovarjam, τί πρός τι odgovarjam, ἐν ἐμαυτῷ, ἐν καρδίᾳ govorim pri sebi, mislim NT; εἴς τι, ἀμφί, περί τινος govorim o čem. 2. pass. govori se, pravi se, da; veljam, sem na glasu, s ὅτι, acc. c. inf.; osebno: λέγομαι pravi se, da sem, λέγεται pripoveduje se o njem, ὁ λεγόμενος takozvani, τὸ λεγόμενον kakor pravijo, po (znanem) pregovoru. 3. med. a) pogovarjam se s kom, τί o čem; razgovarjam se; b) ep. = act. pripovedujem.

λεία, ἡ, ion. ληίη, ep. ληίς, ίδος, ἡ 1. plen (ljudje in živina), βοτὰ καὶ λεία uplenjena živina; λείαν ποιοῦμαι, τίθεμαι τὴν χώραν oplenim deželo, τινά zasužnjim koga, λείαν λαμβάνω (u)plenim, λείαν ἄγω odženem plen, ἡ Μυσῶν λεία Mizijski plen (o imetju, ki je brez obrambe vsakemu roparju prepuščeno). 2. plenjenje, ἐπὶ λείαν ἐκπορεύομαι, κατὰ ληίην ἐκπλώω odidem, odrinem na plen(jenje), ζάω ἀπὸ ληίης živim se s plenjenjem.

λεῖος 3 [Et. iz λειϝος, lei-wo-s, lat. lē-vis, gladek, kor. slei, gladek biti] gladek, gol, πετράων brez skal, raven, plan πεδίον, χωρίον, miren (o morju).

λέσχη, ἡ [Et. iz legzghā, leghs-qā, gl. λέχος] ep. poet. ion. 1. javna krčma, oziroma prenočišče za berače itd., javna dvorana, kjer so se shajali ljudje na zabavo. 2. skupščina, zborovanje, posvetovanje, σύγκλητον λέσχην προτίθεμαι skličem izredno skupščino, εἴ τινα λόγον οἴσεις πρὸς ἐμὰν λέσχην ako hočeš z menoj govoriti. 3. pogovor, žlobudranje μακραί, ἀφικνέομαι ἐς λέσχην περί τινος pridem med pogovorom na kaj, začnem o čem govoriti, λέσχης γενομένης ko se je govorilo.

λεώς, ώ, ὁ at. = λᾱός.

λῆμα, ατος, τό [Et. iz ϝλη-μα, slov. velim, veleti] ion. poet. 1. trdna volja, odloka, odločnost, pogum, srčnost, λῆμα καὶ ἀνδρείη možato srce, srčnost. 2. (pre)drznost, zloba, μητρῷον λῆμα materina zloba, jeza, ponos, prevzetnost, ὦ λῆμ' ἀναιδές drzni nesramnež.

λιμήν, ένος, ὁ (gl. λειμών) 1. pristan(išče), luka, zaliv. 2. a) zbirališče, shajališče οἰωνοῦ, Ἅιδου o Hadovem žrelu, ki sprejema vse mrtvece; metafor. o Iokasti λιμὴν αὑτὸς παιδὶ καὶ πατρί; b) pribežališče, zavetje ἑταιρίας, βουλευμάτων.