Franja

νυμφοκομέω poet. nakitim (olepotičim) se kot nevesta.

νύξ, νυκτός, ἡ [Et. idevr. noqt-, lat. nox, ctis, slov. noč, nem. Nacht] 1. noč, νυκτός, ἐν, ἐπὶ νυκτί ponoči, τῆς νυκτός v (določeni) noči, (διὰ) νύκτα celo noč, εἰς (τὴν) νύκτα ko se napravi noč, ὑπὸ νύκτα proti noči, pozno zvečer; πόρρω τῶν νυκτῶν pozno ponoči, μέσαι νύκτες polnoč, περὶ μέσας νύκτας o polnoči. 2. mrak, tema, nesreča; tudi o nezavesti in smrti: smrtna senca. 3. pers. Νύξ boginja noči.

νύσσα, ἡ ep. 1. cilj, konec. 2. koničast steber na obeh koncih dirjališča, kjer so se tekmeci obračali. 3. izhodišče, meja, ograja, od katere so dirjalci odšli in h kateri so se morali vrniti.

νυστάζω [Et. lat. nubes, is iz snudh-, podaljš. kor. snā, gl. νάω. – Obl. aor. ἐνύστασα, NT ἐνύσταξα] kimam, (za)dremljem, (za)spim, obotavljam se.

ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.

ξηραίνω (ξηρός) [fut. ξηρανῶ, aor. ἐξήρᾱνα, ion. -ηνα, pass. ἐξηράνθην, pf. pass. ἐξήρασμαι, NT ἐξήραμμαι] (po)sušim; pass. posušim se, usahnem NT.

ξυράω, NT ξυρέω med. ξυρέομαι (ξυρόν) 1. strižem, brijem; ἐν χρῷ režem v živo meso. 2. med. dam se ostriči ali obriti NT, ostrižem se.

ὀαρίζω ep. ljubkujem, prijazno občujem, razgovarjam se s kom, kramljam s kom τινί.

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

ὀγκόω napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, ἐπί τινι na kaj.

ὀγμεύω [Et. sor. γέντο prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom τὸ πλῆθός τινι; στίβον vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim.

ὁδαῖος 3 (ὁδός) ep. ki se nahaja na potu; subst. τὰ ὁδαῖα vozno blago, trgovska roba.

ὁδοιπορέω (ὁδοι-πόρος) [impf. ὡδοιπό-ρεον] 1. intr. grem, hodim, potujem, κατ' ἄκρων(sc. δακτύλων) stopam po prstih, ošabno se nosim (ali nastopam). 2. trans. prepotujem τί, prihajam v τόπους.

ὁδός, ἡ, ep. tudi οὐδός [Et. iz kor. sed, sedeti, sede peljati se = iti, slov. -hod, hoditi, šel, šla, šlo iz šьd-lъ., iz hьd-] 1. pot, steza, cesta, ποταμοῦ struga, ἱππηλασίη vozna pot, kolovoz. 2. pot, hod, hoja, vožnja, potovanje, odhod, pohod (vojaški), povratek, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι grem, pridem naprej, ἡ ἄνω ὁδός pot navzgor. 3. pren. pot, način, prilika, sredstvo, možnost, postopanje, smer, ὁδῷ, καθ' ὁδόν metodično.

ὀδυνάω [fut. med. ὀδυνήσομαι] 1. act. povzročujem bol(ečino), žalostim, žalim τινά. 2. pass. s fut. med. čutim bolečino, žalostim se.

ὀδῡ́ρομαι med. [impf. iter. ὀδυρέσκετο, fut. ὀδυροῦμαι, aor. ὠδυράμην, adi. verb. ὀδυρτός] 1. intr. tarnam, žalujem, plakam, tožim, τινός za kom, τινί pred kom. 2. trans. oplakujem, objokujem, žalostim se po kom, toži se mi po čem γαῖαν; žalujem hrepeneč po νόστον.

ὀδύσσομαι d. m. [Et. lat. odi, odium. – Obl. aor. ὠδυσάμην, ep. ὀδυσσάμην, pf. ὀδώδυσμαι (s prez. pomenom)] sovražim, kuham jezo, srdim se, jezim se, τινί.

ὄζω [pf. ὅδωδα s prez. pom.] dišim, vonjam, ὀδμή ὀδώδει vonj se je razširjal.

ὄθομαι dep. ep. (samo praes. in impf., vedno v zvezi z nikalnico) oziram se na, brigam se, maram za, bojim se koga τινός, z inf. in pt.

οἰδάω, ep. ion. οἰδέω, ep. tudi οἰδάνω [Et. kor. oid, oteči, nem. Eiter. – pf. ᾤδηκα] 1. act. trans. napenjam, razsrdim, razburim νόον. 2. intr. in pass. a) napenjam se, otekam, χρόα πάντα po celem životu, οἰδαίνεται κραδίη χόλῳ srce kipi jeze; b) vrem, ἡ πόλις οἰδεῖ po mestu vre, οἰδεόντων τῶν πραγμάτων ker je bilo še vse razburjeno (v neredu), ker je po državi vrelo.