Franja

ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.

ἀτλητέω (ἄ-τλητος) poet. ne morem prenašati, pt. ogorčen, razkačen.

ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.

ἀ-τρέμα(ς) adv. (τρέμω) nepremično, mirno, tiho, ne da bi se ganil, ἀτρέμας ἔχω mirujem, sem miren, τὸ στρατόπεδον pustim mirno stati.

ἀτρεμέω ep. ion. ne trepečem, ne tresem se, sem miren, mirujem, ostanem miren, pomirim se pri čem ἐπί τινος.

ἀ-τρεμής 2 (τρέμω) ep. neustrašen, ne tresoč se, miren. – adv. ἀτρεμέως mirno, neustrašeno.

ἄ-τρεστος 2 (τρέω) poet. ne tresoč se, neustrašen, neboječ, brez strahu.

ἄ-τρομος 2 (τρέμω) ne tresoč se, neustrašen, brez strahu.

ἀ-τυράννευτος 2 (τυραννεύω) ne podložen samosilnikom (tiranom).

ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

αὐτοσχεδιάζω (αὐτο-σχέδιος) delam ali govorim, ne da bi se pripravil, nepremišljeno, lahkomišljeno sodim, nepripravljen govorim, izvršim kaj naglo ali na slepo srečo, na svojo roko.

ἀφ-αμαρτάνω ep. [aor. ἀφάμαρτον in ἀπήμβροτον] 1. zgrešim, ne zadenem, ne dosežem svojega namena τινός. 2. izgubim (kar sem imel).

ἀφ-ανδάνω ep. ion. poet. [inf. aor. ion. ἀπαδεῖν] nisem po godu, ne ugajam komu.

ἀφειδέω ne varujem, ne gledam na kaj, ne prizanašam, zanemarjam, zapravljam τινός in abs.

ἀ-φειδής 2 (φείδομαι) ki ne prizanaša, ne hrani, ne pazi na, neusmiljen, brezobziren, brez strahu pred nevarnostjo, krut, brez usmiljenja, adv. -ῶς, ion. -έως 1. obilno. 2. okrutno, strogo, brez usmiljenja.

ἀφ-ίημι, ion. ἀπ-ίημι [impf. ἠφίειν in ἀφίειν, fut. ἀφήσω, aor. ἀφῆκα, ep. ἀφέηκα in ἀφέτην, cj. ἀφῶ, 3. sg. ep. ἀφέῃ in ἀφήῃ, pf. ἀφεῖκα, aor. pass. ἀφείθην; med. fut. ἀφήσομαι, aor. ἀφείμην, impf. ἀφοῦ, ἄφεσθε; ion. π mesto φ (ἀπίει, ἀπήσω, ἀπῆκα, ἄπες, ἀπείθην, ἀπείμην); NT tudi ἀφίω, impf. ἤφιον, 3 pl. pf. pass. ἀφέωνται] I. act. 1. trans. a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim κεραυνόν, βέλη, παλτόν; ἔπος izgovorim, izustim; vržem se na kaj ἐμαυτὸν ἐπί, εἴς τι; γυναῖκα ločim se od, zapodim; δάκρυα prelivam, θυμόν, ὀργὴν εἴς τινα znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim ἄνθος; preženem, ugasim δίψαν, izgubim μένος, izdahnem τὴν ψυχήν; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj τινός, τινί τι, τὴν κλῆσιν odstopim od tožbe, τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem παιδεύειν, ne brigam se za kaj τί, καιρόν, prepuščam, izročam komu kaj, ἀπίει ἀπάγεσθαι dal jo je odpeljati. 2. intr. a) storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram ἐς τὸ πέλαγος; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj τινός, uidem διά τινος. 2. izpustim (iz rok) πήχεε δειρῆς; τέκνων ἀφοῦ loči se od otrok; σπινθῆρες iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem.

ἀ-φόβητος 2 ἄ-φοβος 2 1. neustrašen, neprestrašen, neboječ τινός. 2. česar se ni treba bati, ne nevaren, krotek θῆρες.

ἄ-φορος 2 (φέρω) ki ne nosi, nerodoviten, neploden.

ἀφροντιστέω (φροντίζω) sem brez skrbi, ne brigam se za kaj, ne maram za kaj τινός.