Franja

λοχεύω (λόχος) (po)rodim; pass. rodim se, izhajam od koga.

λόχος, ὁ (gl. λέχος) 1. ležišče, zaseda, skrivališče πυκινός, κοῖλος(o trojanskem konju), ξύλινος o sovražnih ladjah, λόχονδε v zasedo. 2. bivanje v zasedi, prežanje na koga, prekana γέροντος. 3. a) lohos, oddelek pešcev, ki je štel okrog 100 mož, stotnija, bojna vrsta, τὰ ὅπλα τίθεμαι εἰς λόχον postavljam se, stopam v bojno vrsto, ὄρθιοι λόχοι hribovske (strme) stotnije, stotnije (čete) v koloni; b) četa, množica.

λυγίζομαι [Et. lat. luctor, ari, lucta; nem. Locke] med. vrtim se.

Λύκαιον, τό (sc. ὄρος) gorovje v južni Arkadiji, posvečeno Zevsu; Λύκαια, τά praznik likejskega Zevsa, ki se je obhajal z bojnimi igrami.

λῡπέω [fut. λυπήσω, med. pass. fut. λυπήσομαι, ion. λυπηθήσομαι, aor. ἐλυπήθην, pf. λελύπημαι] 1. act. (u)žalostim, raz-, užalim; stiskam, nadlegujem, mučim, škodujem, vznemirjam, jezim, žalim, tiščim θώραξ, τί με λυπεῖ τοῦθ' ὅταν kaj me briga (škoduje), ako. 2. pass. sem žalosten, žalujem, jezim se, sem v skrbeh, sem nejevoljen, τινί na koga, ἐπί τινι, πρός, διά τι črez kaj, λύπην λυποῦμαι muči me bolečina, skrbi, boli me kaj.

λυσσαίνω poet. λυσσάω, at. λυττάω besnim, divjam, zelo se jezim τινί, sem stekel.

λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).

λωβεύω ep. zasramujem koga, rogam se komu τινά.

μάθησις, εως, ἡ (μανθάνω) 1. učenje, spoznavanje, izkustvo, σοὶ μάθησις οὐ πάρα ti se ne daš poučiti, μάθησιν ποιοῦμαι περί τινος (z)menim se za kaj, vzamem kaj na znanje. 2. nauk, poduk. 3. znanost, veda.

μαθητέον adi. verb. od μανθάνω treba se je učiti.

μαθητός 3 in 2 kar se da naučiti, naučljiv.

μαίομαι d. m. [Et. iz μάσjομαι; nem. Mut, kor. mō, hrepeneti po čem. – Obl. fut. μᾱ́σ(σ)ομαι, aor. ἐμασ(σ)άμην]. ep. poet. 1. potipam, (tipaje) iščem, preiskujem. 2. trudim se, prizadevam si za kaj, težim, hrepenim po čem.

Μαιῶται, ion. Μαιῆται, οἱ skupno ime za prebivalce ob Azovskem morju, ki se zove Μαιῶτις, ion. Μαιῆτις, ιδος (λίμνη) ἡ; adi. Μαιήτης, ου.

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

μαλακίζομαι (μαλακός) med. in pass. 1. a) sem mehkužen, počasen, len, slab, malosrčen, bojazljiv; b) sem bolan, slaboten, pomehkužim se, zbolim. 2. dam se omečiti, sem (postanem) mil, blag, prijazen.

μαλάσσω [Et. iz μαλάκjω, gl. μαλακός] 1. act. a) (o)mehčam, omečim, ublažim, (po)tolažim; b) pomehkužim, prizanesljivo ravnam s kom. 2. pass. a) omečim se, dam se preprositi μαλάσσου; rešim se, νόσου ozdravim (-eti); b) sem slab, mehkužen, bojazljiv.

μαλκίω otrpnem, premrem (mrazu), obotavljam se.

μανθάνω [Et. iz mn̥dh, podaljš. iz kor. men, misliti: men-dh, slov. moder, (strslov. mądrъ), nem. munter. – Obl. fut. μαθήσομαι, aor. ἔμαθον, pf. μεμάθηκα, adi. verb. μαθητός in -έος; ep. aor. ἔμμαθον in μάθον]. 1. učim se, naučim se παρά, ἔκ τινος, inf.; aor. in pf. naučil sem se, vem, (po)znam, razumem; οἱ μανθάνοντες učenci. 2. spoznam, izvem, slišim, opazim, umem, navadim se; poizvedujem, povprašujem, τί po čem, τινά koga, τινός, ἀπό, πρός, παρά τινος, ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔμαθε ἔγκυος οὖσα izvedela je, da je noseča, μὴ μάθῃ μ' ἥκοντα da ne opazi, da sem prišel; pomni τί μαθών; (ako kdo začudeno ali nejevoljno vpraša) zakaj? čemu? v zavisnem stavku: ὅτι μαθών, n. pr. τί ἄξιός εἰμι παθεῖν, ὅτι μαθὼν οὐχ ἡσυχίαν ἦγον da nisem – Bog ve zakaj – ostal miren = da mi je prišlo na um, ne mirovati.

μάομαι, skrč. μῶμαι (gl. μαίομαι) d. m. [imp. μῶσο, ep. ion. poet. pf. μέμονα, μέμαα (s prez. pom.), inf. μεμονέναι; od μέμαα: μέματον, μέμαμεν, μεμάᾱσι, imper. μεμάτω, pt. μεμαώς, μεμαῶτος (μεμαότος), μεμαότε, μεμαότες, plpf. μέμασαν] 1. grem nad koga, udarim na kaj, naskočim, napadem koga, lotim se česa, hitim πρόσω; μεμαώς hitro, urno. 2. stremim, hrepenim, želim, težim za čim, poganjam se za kaj; hočem, nameravam, skušam (kaj doseči) abs., inf., τινός; μεμαώς željen, pohlepen, vnet, lakomen.

μαραίνω [Et. iz kor. mere, zdrobiti, slov. mrva, nem. mürbe (srvn. mürwe, stvn. muruwi in marawi), morsch, Mörser (srvn. zermürsen = zerdrücken). – Obl. fut. μαρανῶ, aor. ἐμάρᾱνα, pass. ἐμαράνθην]. 1. act. udušim, (u)gasim, uničim, zatrem, ὄψεις oslepim (-iti). 2. pass. ginem, minevam, ugasnem φλόξ, ovenem, posušim se; o reki: usahnem.