-
φύλλον, τό [Et. lat. folium, flos] list, pero; pl. listje.
-
φῦλον, τό (φύω) 1. rodbina, družina, rod, pleme. 2. narod. 3. vrsta, razred, množica, truma, roj, krdelo.
-
φῦμα, ατος, τό (φύω) oteklina, ulje, tvor.
-
φύξιμος 2 (φεύγω) 1. kamor lahko bežimo, τὸ φύξιμον pribežališče, zavetje. 2. kdor more komu ubežati τινά.
-
φῡ́ρᾱμα, ατος, τό (φυράω) testo, ilovica NT.
-
φῡ́σημα, ατος, τό (φυσάω) dih(anje), sopihanje, prhanje, puhanje, šumenje.
-
φύτευμα, ατος, τό (φυτεύω) = φυτόν.
-
φυτόν, τό (φύω) rastlina, zelišče, sadika, steblo, drevo, grm.
-
φώνημα, ατος, τό (φωνέω) = φωνή.
-
φῶς, φωτός, τό (gen. pl. φώτων) gl. φάος.
-
χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.
-
χαλεστραῖον, τό soda, zemeljna sol.
-
χαλκεῖον, τό, ion. χαλκήιον (χαλκεύς) 1. kovačnica. 2. bronasta, bakrena posoda, kotel.
-
χαλκεύω (χαλκεύς) sem kovač, kujem, ukvarjam se s kovanjem; τὸ χαλκεύειν kovanje, kovaštvo.
-
χαλκίον, τό (χαλκός) bronasta, kovinska posoda, (bakren) kotel.
-
χαλκο-λίβανον, τό zlata ruda, napol zlato, svetlo zlato NT.
-
χάλκωμα, ατος, τό (χαλκόω) kovinasta, bakrena ali bronasta posoda.
-
χαμεύνιον, τό (εὐνή) ležišče na tleh, nizka postelja, posteljna odeja.
-
χάος, ους, τό [Et. iz χαϝος, sor. χάσκω, χαίνω, nem. Gaumen] haos, prazen (svetovni) prostor, praznina.
-
χάραγμα, ατος, τό (χαράσσω) 1. ugriz, pik ἐχίδνης. 2. NT podoba, (vdolbeno) znamenje, pečat, kov.