-
Ἁλίσαρνα, ἡ mesto v Miziji.
-
ἀλιτρία, ἡ poet. greh, zlobnost, hudobija.
-
ἀλκή, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.
-
Ἄλκηστις, ιδος, ἡ Pelijeva hči, Admetova žena.
-
Ἀλκμήνη, ἡ Amfitrionova žena, Heraklejeva mati.
-
Ἀλκυόνη, ἡ Meleagrova žena (Kleopatra).
-
ἀλκυών, όνος, ἡ [Et. lat. alcedo, povodni kos] ep. poet. vodomec (ptica).
-
ἀλλαγή, ἡ (ἀλλάσσω) premena, zamena, izprememba βίου.
-
ἀλληλοφᾰγία, ἡ, ion. -ίη (φαγεῖν) medsebojno snedenje (kadar drug drugega sne).
-
ἀλληλοφθορία, ἡ (φθείρω) medsebojno uničenje (pokončanje).
-
ἀλλοίωσις, εως, ἡ izprememba.
-
ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.
-
ἀλλοτριότης, ητος, ἡ odtujenje, nemilost, zamera, nenaklonjenost.
-
ἀλλοτριόω odtujujem, odbijam, odvračam τινί τι; oropam (τὴν πόλιν σωμάτων); pass. odtujim se, postanem nenaklonjen τινί; ἡ ἀρχή ἀλλοτριοῦται pride v druge (tuje) roke.
-
ἀλλοτρίωσις, εως, ἡ (ἀλλοτριόω) odtujenje, izguba, odklonitev.
-
ἅλμη, ἡ (ἅλς) 1. slana, morska voda = morje, morska sol; nesnaga, katero pušča morska voda na koži. 2. slana mlaka, razsol, reznost.
-
ἁλμυρίς, ίδος, ἡ (ἁλμυρός) slana jed, morska voda.
-
ἀλογία, ion. -ίη, ἡ 1. brezobzirnost, preziranje, zanemarjenje; ἐν ἀλογίῃ ἔχω ali ποιοῦμαί τι (τινός) ne menim se (pazim) za (na) kaj, puščam v nemar; ἀ-ης ἐκύρησε niso ga opazili, nihče se ni zmenil zanj. 2. nespamet, nepremišljenost.
-
ἀλόη, ἡ aloa, zmlet les od lepo dišečega drevesa NT.
-
ᾰ̓λοιφή, ἡ (ἀλείφω) 1. mast, mazilo,. 2. maziljenje.