Franja

ἐγ-χρίμπτω ep. ion. poet. [aor. ἔγχριμψα, pass. ἐνεχρίμφθην; ep. ἐνιχρίμπτω] 1. trans. storim ali pustim, da kaj zadene, trči, trešči ob kaj, pritiram, pripodim, približam, primaknem, pritisnem čemu τινί,. 2. intr. in pass. zadenem ob kaj, trčim, treščim ob kaj, približam se, primaknem se, pridrevim, napadem τινί; ἐλάφοις lovim, αἰχμὴ ὀστέῳ ἐγχριμφθεῖσα kopje, ki je prodrlo (se zabodlo) do kosti, ἀσπίδ' ἐνιχριμφθείς pritisnjen na ščit.

ἐδάην gl. δα.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

εἴ-θε adv. (lat. utinam) o da bi pač z opt. ali ind. impf. in aor.

εἰκάζω [impf. ᾔκαζον, fut. εἰκάσω, -ομαι, aor. ᾔκασα, εἴκασα, pf. pass. ᾔκασμαι (εἰκ.), aor. ᾐκάσθην] 1. izenačujem, napravljam slično, (na)slikam, γραφῇ preslikam, izražam (govorim) v podobah; pass. postanem ali sem enak (sličen) komu. 2. primerjam. 3. domnevam, menim, sodim, sklepam, ugibljem, presojam; ὡς εἰκάσαι kolikor se da soditi, po vsej priliki, bržkone.

εἰκαστός 3 (εἰκάζω) ki se da prispodobiti, sličen, podoben, prispodoben.

εἰκός, ότος, τό od ἔοικα, ion. οἰκός 1. kar je podobno, verjetno, verodostojno, naravno. 2. kar je pametno, spodobno, prikladno, umestno, upravičeno, pravično, εἰκότα λέγω govorim stvari primerno. – kot adi. εἰκός (ἐστι) naravno, verjetno, prikladno, umestno, prav, pravično, upravičeno je, spodobi se, s ὅπερ, οἷον, ὥσπερ, ὡς εἰκός ἐστιν; οὐκ εἰκός ἐστιν, μὴ οὐ ni pravično, da ne bi; ὡς τὸ εἰκός, kakor se spodobi, kakor je bilo pričakovati, κατὰ τὸ εἰκός bržkone, po vsej priliki; ἐκ τοῦ εἰκότος po pravici, kakor je prav, παρὰ τὸ εἰκός črez mero, nenavadno; εἰκός γοῦν seveda, razume se.

εἴκω² (ἴκελος) sem podoben; odtod 1. impf. εἶκε zdelo se mi je dobro ali pripravno λοχῆσαι. 2. perf. ἔοικα (s prez. pomenom) [plpf. ἐῴκειν, ep. perf. 3 du. ἔικτον, pt. εἰκώς, ἐικυῖα (εἰκυῖα, εἰοικυῖα), plpf. 3 du. ἐίκτην. 3 pl. ἐοίκεσαν; 3 sg. med. ἤικτο, ἔικτο; ion. οἶκα, cj. οἴκῃ, pt. οἰκώς, οἰκός; poet. 1 pl. ἔοιγμεν, 3 pl. εἴξασι, inf. εἰκέναι, pt. εἰκώς] a) sem podoben, enak komu v čem τινί τι, s pt. ἔοικας οἰομένῳ podoben si človeku, ki veruje = zdi se, da veruješ; b) α.) zdim se, pokažem se, ἔοικε zdi se, verjetno je, ὡς ἔοικε kakor se zdi, očividno, οὐδὲν ἔοικε pokaže se, da ni nič; β.) menim, verjamem, razumevam z inf.; c) impers. ἔοικε spodobno je, pristoja; pt. ἐοικώς podoben, spodoben, pristojen, μῦθος razumen, νυκτίi temnega pogleda, mrkogled, φόβος οὐδενὶ ἐοικώς zelo velik strah.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

εἶπον, εἶπα (gl. ἔπος) [def. aor. k λέγω, cj. εἴπω, opt. εἴποιμι, εἴπαιμι; imper. εἰπέ in εἶπον, inf. εἰπεῖν in εἶπαι, pt. εἰπών, εἴπας; ep. ἔειπον, cj. εἴπωμι, εἴπῃσθα, εἴπῃσι, inf. εἰπέμεν(αι), iter. εἴπεσκεν; ion. v sestavljenkah – εἰπάμην; (gl. εἴρω¹ )] 1. a) rekel, povedal sem, izgovoril, izjavil, javil, sporočil, naznanil sem, τί kaj, σύνθημα parolo (bojno geslo), περί ali ὑπέρ τινος, ἀμφί τινι, τινός o čem, τινί τι komu kaj, s ὡς, ὅτι, inf. ali acc. c. inf.; δίκην sodim; πρός τι odgovoril sem na kaj; b) predlagal sem ἑλέσθαι, nasvetoval, zapovedal sem z inf.; mislil sem, menil sem ἐν τῇ καρδίᾳ, ἐν ἐμαυτῷ NT. 2. εἶπόν τινα imenoval sem, menil sem koga, ep. nagovoril sem koga, govoril sem komu, εὖ, καλῶς τινα dobro sem govoril, pohvalil, (pro)slavil sem koga. 3. ὡς ἔπος εἰπεῖν skoraj bi rekel, takorekoč, ὡς συνελόντι εἰπεῖν (= οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν) da v kratkem povem, naravnost, ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν točno povedano, pravzaprav.

εἰσ-άγω [impf. iter. ἐσάγεσκον, pf. εἰσαγήοχα, ion. aor. med. ἐσαξάμην] 1. act. a) peljem, spravim, puščam noter, δόμον v hišo, Κρήτην na Kreto, ποταμὸν ἐς λίμνην napeljem, ἰατρόν τινι pripeljem, pokličem komu zdravnika; b) uvedem, vpeljem (šege, navade, blago), σῖτον uvažam žito, πόνον povzročam; c) γυναῖκα (tudi med.) oženim se; d) εἰς σπονδάς pripravim, naklonim koga k …; e) τὸν χορόν spravim na oder, δράματα uprizorim, predstavljam, igram, ἐλεεινά mile igre; f) tiram, spravim pred sodišče, (za)tožim, τινά τινος koga zaradi česa, ὡς διαφθείροντα τοὺς νέους da zapeljuje; g) εἰς τοὺς φράτορας vpišem v (javne) listine. 2. med. a) dovedem, pripeljem k sebi, sprejemam, vpeljem (v družbo); b) γυναῖκα oženim se.

εἰσ-οράω [gl. ὁράω; fut. εἰσ-όψομαι, aor. -εῖδον; ep. praes. -ορόωσι, -ορόων; med. -ορόωντο, inf. -οράασθαι; aor. εἴσιδον, inf. εἰσιδέειν; ion. εἰσ-ορέω] 1. gledam (začudeno ali spoštljivo), pogledujem, opazujem, motrim, zagledam, oziram se na εἰς τὴν μαντικήν, εἰσοράασθαι na pogled; πρὸς χάριν βορᾶς poželjivo gledam po; pogosto s pt. v acc. ali gen. παῖδα στείχοντα, ὡς ἕρποντος εἰσορᾷς ἐμοῦ vidiš, da sem pripravljen za odhod. 2. premišljujem, preudarjam, spoznam, občudujem θεὸν ὡς; o bogovih: ne puščam brez kazni θεοὶ γὰρ εὖ μέν, ὀψὲ δ' εἰσορῶσι. 3. med. = act.

εἴ-τε – εἴ τε [Et. iz εἰ (če, ako) + τε iz qwe] bodisi (da) – bodisi (da); ali – ali (li).

ἐκ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. ἔκβαλον, adi. verb. ἐκβλητέον] 1. act. a) trans. vun mečem, izmetavam, izrivam, izkrcavam, spravljam na suho ἐκ νεώς, pahnem, vržem z voza δίφρου, ἵππων, izbijem ἔγχος χειρός, preženem, izobčim, zapodim ἐκ τῆς πόλεως, γῆς, sekam (drevesa) δοῦρα, oropam πλούτου, χάριτος, izpodrinem iz česa τιμῆς, χάριτος, ἐκ τῆς φιλίας, izgubim φίλον, φρένας, τἀγαθόν; zavržem, odklanjam, zametavam χάριν, λόγους, εὐμένειαν; tajim, prekličem πάλιν(sc. ἔπος), izpostavljam τινὰ ἔς τι, prelivam δάκρυα, izgovorim ἔπος, odgodim δίκην, vržem proč ὀϊστούς, δόρυ; storim, da klije, zorim στάχυν; zanesem εἰς τὴν γῆν; vzamem (iz mošnje) δηνάρια NT; b) intr. o reki: ποταμὸς ἐκβάλλει reka izvira. 2. med. izkrcam, spravljam na suho.

ἐκ-λανθάνω, ep. ἐκληθάνω (v tmezi) [ep. red. aor. ἐκλέλαθον] 1. act. ep. storim ali pustim, da kdo kaj popolnoma pozabi τινά τι. 2. med. [aor. ep. ἐξελάθοντο, -θέσθαι] popolnoma pozabim τινός.

ἐκ-μαίνω [inf. aor. ἐκμῆναι, aor. pass. ἐξεμάνην] 1. act. poet. storim, da kdo besni, razkačim, vnamem, τινὰ δωμάτων poženem koga v besnosti iz hiše. 2. pass. ion. pobesnim, besnim, divjam, τοιαῦτα εἴς τινα tako proti komu.

ἐκ-νεύω 1. intr. proč se obračam, umikam se NT. 2. trans. poet. τινά migam, namignem komu, da kaj stori ἀποστῆναι πρόσω.

ἐκ-πολιορκέω prisilim (z obleganjem), da se mesto poda, osvojim (mesto) z obleganjem, ἐκ Βυζαντίου izženem, prepodim z obleganjem iz Bizanca.