-
ἀνα-θεωρέω iznova ali natančno opazujem, ogledujem, τὴν ἔκβασιν oziram se na konec NT.
-
ἀνα-θηλέω (ἀνα-θάλλω) ep. zopet ozelenim, zopet se razcvetem, zopet vzbrstim.
-
ἀν-αίνομαι d. m. [Et. ἀνά in αἶνος (got. ai-ths, nem. Ei-d). – Obl. impf. ἠναινόμην, aor. ἠνηνάμην, inf. ἀνήνασθαι, ep. ἀνήνατο] tajim, zanikujem, odrekam, odklanjam, zavračam; z inf. branim se, upiram se; ἀναίνετο μηδὲν ἑλέσθαι zagotavljal je, da ni ničesar prejel; s pt. ὁρῶν sram me je gledati.
-
ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.
-
ἀν-ᾱίσσω ep., ἀνᾴσσω at. -ττω at. [aor. ἀνήιξα, at. ἀνῇξα] skočim (na noge), ἅρμα na voz; vzdigujem se, vstajam, kvišku planem; πηγή izvira, teče, vrvra iz.
-
ἀναισχυντέω (ἀν-αίσχυντος) sem nesramen, predrzen, predrzno ravnam; s pt.: ne sramujem se, predrznem se.
-
ἀν-αίτιος 3 in 2 nedolžen, nekriv, brez krivde τινός; ἀναίτιος ἔσῃ παρὰ τοῖς στρατιώταις ne bodo te dolžili vojaki; οὐ δικαίως ἀναίτιός εἰμι ἀφροσύνης po pravici se mi očita nespamet.
-
ἀνα-καγχάζω glasno se zasmejem, zagrohotam se.
-
ἀνα-καθίζω in med. vzdignem se, usedem se pokoncu ἐπί τι.
-
ἀνα-καίω ep. ion. [fut. ἀνακαύσω] zapaljam, zažigam; pass. razsrdim se.
-
ἀνα-καλύπτω odkrivam; med. odkrivam se, odgrinjam se, privzdigujem zagrinjalo.
-
ἀνα-κάμπτω 1. upognem, zavišem. 2. intr. (za)krenem, obrnem se, vrnem se πρός τινα, ἐπί τι.
-
ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.
-
ἀνα-κηκίω ep. curljam, tečem iz, prikažem se, privrem iz.
-
ἀνα-κινδῡνεύω ion. iznova se izpostavljam nevarnosti, vnovič poskušam τινί, pt. ali inf.
-
ἀνα-κῑνέω kvišku dvigam 1. vzbujam, (raz)vnemam νόσον, πόλεμον. 2. intr. razburim se, gibljem se, oglašam se; pf. vzbudim se.
-
ἀνα-κλῑ́νω [pt. aor. ἀγκλίνας in ἀνα-κλίνας] ep. na-, prislanjam, upiram; νέφος potisnem nazaj; θύρην odpiram, NT posadim, velim se usesti; ἐν τῇ φάτνῃ položim v jaslice NT; pass. naslanjam se, uležem se, omahnem, nagnem se nazaj; NT usedem se (k mizi), ležim, sedim.
-
ἀνα-κοινόω 1. act. sporočam, javljam, pravim komu kaj τινί τι; vprašam za svet περί τινος. 2. med. a) posvetujem se s kom o čem, pogovarjam se s kom τινὶ περί τινος; b) ἀνακοινοῦται (ὕδωρ) τινί izteka se v kaj.
-
ἀνα-κομῐ́ζω 1. act. a) nosim, spravljam gori, vznašam, vozim proti vodi; b) prinašam nazaj; pass. vračam se, rešim se domov. 2. med. spravljam svoje stvari gori, vznašam zase, ἐπιτήδεια jemljem s seboj; dobivam nazaj ἀγάλματα; do-, izpolnjujem τύχην.
-
ἀν-ακοντίζω ep. ion. ulijem se, šinem, brizgnem kvišku αἷμα; izviram, privrem kvišku ὕδωρ.