-
ἀρουραῖος 3 ἀρουρίτης, ου, ὁ selski, poljski; μῦς poljska miš.
-
ἁρπακτός 3 adi. verb. od ἁρπάζω 1. ugrabljen, ukraden. 2. ki se more (sme) ugrabiti.
-
ἁρπαλέος 3 (ἁρπάζω) 1. pohlepen, hlasten. 2. prijeten, mamljiv, vabljiv. – adv. -έως požrešno, hlastno.
-
ἄ-ρρητος 2 in 3 1. neizgovorjen, nepovedan, zamolčan, neznan. 2. kar se ne sme povedati, nedopoveden; a) skriven, tajen, svet; ἱερά misteriji (tajna služba božja), prepovedan; b) ostuden, strašen, grozovit.
-
ἄρτιος 3 (ἄρτι) 1. pristojen, primeren, pripraven, ἄρτια βάζω pametno govorim; ἄρτια οἶδα zlagam se, enih misli sem s kom, τὸ ἄρτιον složnost. 2. pripravljen, voljen z inf. 3. pri številih: sod. – adv. ἀρτίως nedavno, ravnokar.
-
ἀρχαῖος 3 (ἀρχή) 1. prvoten, začeten, zastarel, starokopiten, star(odaven), prastar, starinski, častitljiv. 2. nekdanji, prejšnji; Kῦρος starejši, νόμος, πίστις spoštovan, davno preizkušen, pristen, istinit; τὸ ἀρχαῖον glavnica, umotvor starodavnosti. – adv. τὸ ἀρχαῖον, ion. τὠρχαῖον od nekdaj, izdavna, iz početka, prvotno. – ἀρχαίως starinsko, po stari šegi.
-
ἀρχιερατικός 3 (kar se tiče) velikega duhovnika, višjeduhovski; γένος velikoduhovski rod NT.
-
ἀρχικός 3 (ἀρχή) 1. sposoben za vladanje ali za državne službe. 2. vladajoč, knežji; γένος vladarski rod, vladarska hiša.
-
ἀρώσιμος 3 (ἀρόω) ki se more posejati, oren.
-
ἄ-σβεστος 2 in 3 (σβέννυμι) neugasen, neugasljiv NT; neizbrisen, neminljiv, neizmeren, neprestan; γέλως neugnan smeh.
-
ἀσκητέος 3 adi. verb. od ἀσκέω ki se mora uriti, vežbati, ἀσκητέον (ἐστί) treba (se) je vežbati, uriti.
-
ἀσκητός 3 (ἀσκέω) 1. umetno narejen, skrbno izdelan, νῆμα tenek, tenko preden. 2. kar potrebuje vaje ali kar se da z vajo doseči ἀρετή.
-
ἄσμενος 3 [Et. iz ϝάδ-σ-μενος, kor. swad, gl. ἡδύς] voljan, vesel, rad; ἐμοὶ δέ κε ἀσμένῳ εἴη ljubo bi mi bilo; σφὶ ἀσμένοισι na (v) njih veselje.
-
ἀσπάσιος 3 ep. ἀσπαστός 3 ion. ep. (ἀσπάζομαι) dobrodošel, zaželen, ljub, mil, drag, zadovoljen, vesel, rad, ἀσπασίως ἴδε γαῖαν vesel je bil, da je zagledal zemljo.
-
ἀστερόεις 3 (ἀστήρ) ep. 1. zvezdnat, zvezdovit. 2. sijajen, svetel, žareč, bliščeč.
-
ἀστικός 3 (ἄστυ) mesten; subst. ὁ meščan.
-
ἀστραπαῖος 3 bliskajoč.
-
ἀ-ταλός 3 ep. nežen, otroški, živahen, ἀταλὰ φρονέοντες veselega srca, polni nedolžnega veselja.
-
ἅτερος 3 = ὁ ἕτερος.
-
ἀτηρός 3 (ἄτη) škodljiv, poguben, pogubonosen.