-
ἄν-ομβρος 2 ion. brez dežja, brezdeževen.
-
ἀνομέω (ἄ-νομος) ion. ravnam nepostavno, protizakonito περί τι.
-
ἀνομία, ἡ 1. brezzakonje, samovoljnost. 2. nezakonitost, nepostavnost, predrznost, NT krivičnost, greh.
-
ἀν-όμματος 2 (ὄμμα) poet. ne videč, brez oči.
-
ἀν-όμοιος 2 neenak, nepodoben; ἀνομοίως ἔχω καὶ ὅτε nisem v tako dobrih razmerah kakor takrat, ko (= nisem tako spoštovan).
-
ἀνομοιότης, ητος, ἡ neenakost, nesličnost, nepodobnost, razlika.
-
ἀν-ομολογέω in med. 1. dogovorim se, zedinim se, πρός τινα περί τινος s kom o čem. 2. iznova se dogovorim o čem τί, ob kratkem ponovim, še enkrat povzamem τὰ εἰρημένα; z inf. soglašam s kom, soglasno izjavljam, da.
-
ἀν-ομολογούμενος 3 nesoglasen, protisloven, nasproten.
-
ἄ-νομος 2 nepostaven, protipostaven, nezakonit, krivičen, brezbožen, zločinski; subst. ὁ hudodelec, krivičnik, pogan NT.
-
ἀν-όνητος 2 (ὀνίνημι) 1. nekoristen, malovreden, brezuspešen. 2. nedeležen τινός.
-
ἄ-νοος 2 ep., skrč. ἄ-νους, ουν nespameten, neumen.
-
ἀν-οπαῖα neutr. pl. ep. v zrak (skozi dimnik).
-
Ἀνόπαια, ἡ steza preko gore Ojte.
-
ἄν-οπλος 2 ἄ-οπλος neoborožen, brez težkega orožja.
-
ἀν-όργᾰνος 2 brez orodja.
-
ἀν-ορθόω [impf. ἀνώρθουν] zopet postavim, popravim, zopet sezidam, πόλιν povzdigujem k moči, vzdigujem, postavljam po koncu σῶμα; pass. NT vstanem.
-
ἄν-ορμος 2 poet. brez luke, brez pristanišča, nesrečen.
-
ἀν-όρνυμαι med. ep. [3 sg. aor. ἀνῶρτο] kvišku skočim, vzdignem se, vstanem (v tmezi).
-
ἀν-ορούω ep. [aor. ἀνόρουσα] poskočim, vzdignem se, kvišku planem, ἐξ ὕπνου vstanem; ἐς οὐρανόν vzpnem se proti nebu.
-
ἀν-όροφος 2 poet. brez strehe.