Franja

ὑπο-πτεύω [ὑπ-όπτης; impf. ὑπώπτευον] 1. act. a) domnevam, slutim; sumim, sem nezaupen, bojim se τί, τινά, εἴς τινα, μή; b) imam koga na sumu, sumim koga, gledam nezaupno koga (kaj) τινὰ ὡς, smatram za sumljivo ὅλον τὸ πρῆγμα. 2. pass. sem na sumu, sumničijo me, bojé se me; ὡς ὑπωπτεύετο kakor so sumili, ὁ λόγος ὑποπτεύεται εἴς τι govor se smatra za kaj.

ὕπ-οπτος 2 (ὄψομαι) 1. act. ki sumi, nezaupen, boječ, bojazljiv, τὸ ὕποπτον sumnja, sumljivost, ὕποπτον τῆς γνώμης sumnja. 2. pass. a) sumen, sumljiv, τῷ ὑπόπτῳ μου ker me imate na sumu, ἐπὶ τῷ ἡμετέρῳ ὑπόπτῳ ker smo sumljivi, τάδε ὕποπτα ἦν to je vzbujalo sum; b) nevaren, pomisleka vreden ὕποπτόν ἐστι z inf. – adv. ὑπό-πτως ἔχω τινί sem nezaupen nasproti komu, διάκειμαι sem na sumu (sumljiv) komu.

ὑπόστρωμα, ατος, τό kar se spodaj pogrne, podloga, odeja.

ὑποτείχισις, εως, ἡ ὑποτείχισμα, ατος, τό podzidavanje; podzidan obkop, poprečni zid.

ὑπο-τέμνω in med., ion. ὑπο-τάμνω [gl. τέμνω, aor. ep. ion. ὑπέταμον] spodaj (od)režem, izpodrežem, odrežem; skrivaj (zvijačno) prerežem, zaprem, presekam komu pot do česa τινά, τὸ ἀπὸ τῶν νεῶν; πλοῦν preprečim, oviram, ἐλπίδας (od)jemljem.

ὑπο-τίθημι [gl. τίθημι, ep. aor. med. imp. 2 sg. ὑπόθευ, tudi v tmezi.] I. act. 1. a) postavljam, polagam pod kaj, podlagam, podstavljam κύκλα πυθμένι; b) delam (gradim) temelj, jemljem za temelj, ὑπόθεσιν vzamem za podlago, ὤμους sprejemam kaj na svoje rame; c) ἐλπίδας vzbujam (dajem) upanje, ἰσχύν dajem; εὐπραγίαν obetam, obljubujem. 2. izročam, dajem (v zastavo), zastavljam τὸ ἐνέχυρον; τράχηλον svoje življenje NT. 3. mislim si, domnevam. 4. vcepim, vdahnem kaj τέχνας. II. med. 1. podlagam si kaj, postavljam si kaj kot temelj (načelo), jemljem za predmet razprave, trdim kaj. 2. mislim si, predstavljam si, predočujem si kaj, sklepam; lotevam se česa, nameravam kaj. 3. grem na roko, pripomorem komu do česa, nasvetujem, svetujem βουλήν, ἔπος; pomagam, opominjam, naročam NT; ukazujem, τινί komu, τί, inf., ὅπως.

ὑπούργημα, ατος, τό ὑπουργία, ἡ (ὑπουργός) služba, usluga, ljubav, dobrota.

ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.

ὑστέρημα, ατος, τό ὑστέρησις, εως, ἡ pogrešek, pomanjkanje, uboštvo NT, ἀνεπλήρωσαν τὸ ὑμῶν ὑστέρημα nadomestili so (vas), da vas nisem pogrešal NT.

ὕστερος [Et. iz ὕσ-τερος, got. ūt = stvn. ūz = aus, heraus, lat. us-que] 1. o prostoru in času: bolj zadaj, bolj zadnji, naslednji, drugi, poznejši, pozneje, τινός za kom, γένει mlajši; tudi = δεύτερος Il. 16, 479; ὑστέρῳ pozneje, prepozno; ὑστέρας ἔχω πώλους zadržujem, ὕστερος ἔρχομαι pridem prepozno; ὕστερος ὑπομένω ostanem zadaj, zaostanem, ὕστεροι ἀφίκοντο τῆς συμβολῆς prišli so po bitki, ὕστερος τούτων za temi dogodki. 2. nižji, slabši, zaostajajoč, slabotnejši γυναικός, οὐδενὸς ὕστερος kdor za nikomer ne zaostaja, γνώμῃ v modrosti, πάντα ὕστερά ἐστι vse je manj važno. 3. adv. ὕστερον, ὕστερα, ἐν ὑστέρῳ, ἐς ὑστέρης, ἐς (τὸ) ὕστερον pozneje, v bodoče, potem, zatem, naposled, ὕστερον τούτων za temi dogodki, ἐν ὑστέρῳ τίθεμαί τι manj cenim kaj.

ὕφασμα, ατος, τό (ὑφαίνω) tkanje, tkanina.

ὑφ-έρπω [tudi v tmezi; impf. ὑφεῖρπον] poet. skrivaj se priplazim, prilezem, se prikradem, ὑφεῖρπε γὰρ πολύ zopet in zopet sem moral na to misliti; drugi: novica se je namreč na tihem daleč širila.

ὑφ-ίημι (pogosto v tmezi) ion. ὑπ-ίημι [pt. aor. ὑφέντες] I. act. trans. in pass. a) podložim, podstavim, spodaj pritrdim, τινί τι kaj pod kaj; b) doli pošiljam (spuščam, mečem) τινί τι, ὑπό τινι pod kaj, τινί s čim, ἔς τι na kaj; λόχον napravljam zasedo, ἱστία spenjam, zvijam; c) skrivaj pošiljam, nagovarjam, podpihujem, naročujem, narejam, τινά τι koga za kaj; d) prepuščam, izročam ἀλγηδόσι; e) popuščam, dovoljujem, odnehavam, ponižujem. II. act. intr. in med. 1. a) dopuščam, priznavam, pri-, popuščam, τινί komu, τινός v čem, τὸ ὕδωρ ὑπίεται τοῦ ψυχροῦ voda izgublja mrzloto; b) zaostajam, zanemarjam se, ὑφειμένη πλέω plovem s spetimi (zvitimi) jadri = plovem ponižno. 2. doli se spuščam, usedam se, umikam se, vdajam se, podvržem se τινί, pogum mi upade. 3. dopuščam, dovoljujem, priznavam οὐδενί. 4. pripravljen sem na kaj. 5. priplazim se τινὶ ὡς ἔχιδνα; stiskam se h komu, ovijam se koga.

ὑψηλό-νους 2 visokomiseln, velikodušen, τὸ ὑψηλόνουν veledušnost, visokomiselnost.

ὑψηλός 3 (ὕψι) 1. visok, visokoležeč, strm, τὸ ὑψηλόν višava, τὰ ὑψηλά nebo, višine; adv. ὑψηλά visoko. 2. a) vzvišen, odličen, povzdignjen, krasen; b) prevzeten, ponosen, ošaben κομπέω.

ὕψος, ους, τό (ὑπέρ) višava, višina, visočina, vrh, vzvišenost, visokost NT.

ὕψωμα, ατος, τό višava, višina, poviševanje NT.

φαίνω [Et. kor. bhē, svetiti se; slov. bel (= svetel), lat. fenestra, gršk. σαφής, φάος (iz φάϝος), φαλός, φάλιος. – Obl. fut. φανῶ, aor. ἔφηνα, pf. 1 πέφαγκα, 2 πέφηνα, pass. pf. πέφασμαι, inf. πεφάνθαι, aor. 1 ἐφάνθην, 2 ἐφάνην, fut. φανήσομαι, adi. verb. φαντός – med. fut. φανοῦμαι, aor. ἐφηνάμην; ep. inf. pr. φαινέμεν, impf. φαῖνον, pass. φαινόμην, iter. φαινέσκετο, aor. pass. φάνην, 3 pl. φάνεν, cj. φανήῃς, inf. φανήμεναι, iter. φάνεσκε, fut. 3 πεφήσεται, ion. fut. med. φανέομαι]. I. act. 1. trans. a) storim, da se sveti, spravim na dan (na svetlo), od-, razkrijem κακὰ ἐς τὸ φῶς, kažem ὁδόν τινι, pokažem, pošljem τέρας, ὀνείρατα, σημεῖα, σήματα, odkrijem μηρούς, κεφαλήν, dam, podelim, naklonim γόνον, παράκοιτίν τινι, τινὰ δειλόν slikam koga kot bojazljivca; ἔφηνα ἄφαντον φῶς izzval sem skrito iskro; b) pren. o sluhu: storim, da se kaj sliši (razlega), ἀοιδήν zapojem, začnem κωκύματα; c) (po)kažem, odkrijem νοήματα, ἀρετήν, ἀεικείας, εὔνοιαν, ὕβριν; ἔπη uresničim, potrdim; d) razjasnim, razložim λόγον, λόγων ὁδούς; e) sodno: naznanim, ovadim, zatožim τοὺς δρῶντας; f) o vojski: skličem vojsko φρουρὰν ἐπί τινα, εἴς τινα. 2. intr. a) sijem, svetim se, bleščim se NT; b) svetim komu τινί. II. med. trans. kažem kaj svojega, τὰ τόξα kažem kot svoj plen. III. med. intr. in pass. 1. pri-, pokažem se, pridem na dan (na svetlo), sem viden, svetim se ὄσσε, οὐδαμοῦ φαίνεται Κῦρος nikjer ga ni videti, οὐδαμοῦ φαίνομαι nikjer se ne nahajam = malo me cenijo, nič ne veljam; πόθεν φαίνει odkod prihajaš? φαίνομαι παρά τινος prihajam od koga; rodim se, postanem ἐκ βασιλέως ἰδιώτης, nastanem οὖροι, nastopim τέλος; pos. o zvezdah: vzhajam ἄστρα, ἅμ' ἠοῖ φαινομένηφιν z jutranjo zarjo, s prvim svitom. 2. v zvezi z določili: a) s subst. ali adi.: kažem se kot kaj οὗ ἀρίστη φαίνετο βουλή, φαίνομαι ψευδής = ψεύδομαι, εὖ ποιοῦντες φαίνεσθε jasno je, da; b) z inf. zdim se, kažem se πῶς ὔμμιν ἀνὴρ ὅδε φαίνεται εἶναι; δμωάων, ἥτις τοι ἀρίστη φαίνεται εἶναι; pogosto = δοκεῖν: οὐδὲ τοῦτο ἐφαίνετο αὐτῷ niti tega ni veroval; τὰ ἐκ τοῦ λόγου φαινόμενα kar se vidi iz govora; c) s part. očitno, očividno (je), da (= δῆλός εἰμι), φαίνομαι ἐπιορκῶν očitno je, da sem po krivem prisegel, ἐὰν φαίνωμαι ἀδικῶν ako se pokaže, da sem storil krivico; d) v odgovoru: φαίνομαι dà, tako je.

φαλάγγιον, τό (φάλαγξ) pajek.

φάλαρον, τό (φάλος) 1. kovinski glaviči ali rogovi na šlemu. 2. konjski nakit na glavi.