-
θῡμώδης 2 gl. θυμο-ειδής.
-
θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.
-
θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.
-
θυώδης 2 (θύος, ὄζω) dišeč, dehteč, vonjav.
-
θωρᾱκο-φόρος 2, ion. θωρηκο-φόρος (φέρω) ki nosi oklep, z oklepom oborožen, oklepnik.
-
θωρηκο-φόρος 2 ion. = θωρακο-φόρος.
-
ἰαμβειο-γράφος 2 (γράφω) pisatelj jambov, psovač, opravljivec, obrekovalec.
-
ἰάσιμος 2 (ἰάσμαι) ozdravljiv, (ki se da popraviti) popravljiv.
-
ἰδιό-μορφος 2 (μορφή) posebne, nenavadne postave.
-
ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.
-
ἰδιό-στολος 2 (στέλλω) na lastne stroške oborožen.
-
ἰδιο-τρόφος 2 (τρέφω) ki poedince hrani ali vzdržava.
-
ἱερο-πρεπής 2 (πρέπω) svetemu spodoben, primeren, častitljiv NT.
-
ἱερός1 3 in 2 ion. poet. ἱρός [Et. iz hιαρός = ἰσαρός, sor. ἰαίνω] močen, krepek, svež, uren, hiter ἱερόν μένος itd.
-
ἱερός2 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.
-
ἰήιος 2 poet. 1. bridek, žalen, žalosten. 2. Apolonov pridevek: pomočnik v sili (ἰάομαι).
-
ἰθᾱ-γενής 2, ion. ἰθαι-γενής (ἰθύς, γένος) 1. pravi, pristen, enakomeren, zakonski. 2. naravnim potom (sam od sebe) nastal στόματα; naraven, prvoten, domač.
-
ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).
-
ἴκμενος 2 (ἱκνέομαι) ep. ugoden, povoljen οὖρος.
-
ἵλαος 2, (ῑ) at. ἵλεως, ων, acc. ἵλεω [Et. iz σι-σλα-ϝος, ἵλεως iz σι-σλη-ϝος, gl. ἵλημι] ep. poet. 1. mil(osten), milostljiv, usmiljen, naklonjen, blag. 2. vesel.