Franja

Κῖνυψ, υπος, ὁ reka v Libiji, ἡ Κῖνυψ pokrajina ob njej.

Κίος, ἡ primorsko mesto v Bitiniji.

Κίρκη, ἡ čarovnica na otoku Ajaji.

Κίρρα, ἡ primorsko mesto v Fokidi; preb. Κιρραῖοι, οἱ, dežela Κιρραία, ἡ.

Κισσηίς, ίδος, ἡ hči traškega kralja Kiseza = Teana.

Κισσία, ἡ staro ime za Suzijano; preb. οἱ Κίσσιοι; adi. Κίσσιος 3.

κίστη, ἡ ep. zaboj, skrinja, kovčeg.

κιστο-φόρος, ἡ (φέρω) nosilec skrinje (s sveto, Bakhu in Demetri posvečeno posodo).

κίχλη, ἡ brinovka, drozg.

κίων, ονος, ὁ, ἡ [Et. idevr. k'īs-on-] ep. poet. steber.

κλαγγή, ἡ (κλάζω) zvok, glas, žvenket, brnenje βιοῖο, krik, vrišč, hrup (ljudi), kruljenje, cviljenje συῶν.

κλάσις, εως, ἡ (κλάω¹) lomljenje (kruha) NT.

κλεηδών, όνος, ἡ, κληηδών ep. κληδών, όνος, ἡ (κλέω) 1. nagovor, klic, glas, govorica, vest, πατρός o očetu. 2. (ugodno) znamenje, dober glas, slava.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

κλεισιάς, άδος, ἡ = κλισιάς.

κλεῖσις, εως, ἡ = κλῇσις.

κλεπτικός 3 tatinski, kradljiv; ἡ κλεπτική tatinstvo.

κλεπτοσύνη, ἡ ep. tatinstvo, kradljivost, premetenost, zvitost.

κλεψ-ύδρα, ἡ (κλέπτω, ὕδωρ) vodna ura.

κλῃδοῦχος, ὁ, ἡ poet. ključar, svečenik(ica), predstojnik(ica) svetišča.