Franja

κέλ-ευθος, ἡ, pl. nav. κέλευθα (lat. cal-lis) 1. pot, steza, cesta, πολλὰ κέλευθος ἐρατύει dolga pot (velika daljava) te zadržuje (loči od mene). 2. potovanje, pot, hoja; ἀπόεικε θεῶν κελεύθου odpovej se potu, po katerem hodijo bogovi t. j. časti in blaženstvu boginje.

(κέλλω) [samo fut. κέλσω, aor. ἔκελσα] podim, tiram ladjo k bregu (v pristanišče), pripahnem k bregu, izkrcam se, ποτὶ τέρμα jadram, plovem, hitim proti cilju (= v smrt).

κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.

κενόω (κενός) [fut. ion. κεινώσω] 1. act. a) izpraznjujem, (o)pustošim, oropam česa; b) uničujem καύχημα NT; c) zapuščam λόχμην. 2. pass. izpraznjujem se, izmiram, pomiram; NT sem, postanem prazen πίστις.

κέρα-μος, ὁ [Et. iz qeremo-s, lat. cremo, are] 1. glina, ilovica. 2. vse kar se nareja iz ilovice: glinasta posoda, lonec, vrč, Il. 5, 387 sodu podobna ječa, opeka; NT streha.

κεράννῡμι, ep. vzpor. obl. κεραίω, κεράω [Et. kor. k'erā(i), mešati. – Obl. aor. ἐκέρασα, med. -άσατο, pass. pf. κέκρᾱμαι, aor. ἐκράθην, ἐκεράσθην; ep. pr. imper. κεράασθε, impf. κερόωντο, cj. pr. κέρωνται, aor. act. in med. κέρασσα in -σσατο, pf. pass. κεκράανται, plpf. κεκράαντο, pf. NT κεκέρασμαι. – ep. ion. vzpor. obl. κιρνάω, κίρνημι, 2 sg. κίρνης, 3 κιρνᾷ, impf. ἐκίρνα, κίρνη, pt. κιρνάς] 1. act. in pass. a) mešam τί τινι, zmešam (vino z vodo), prilivam πρός τι (vinu vodo), blažim, napravljam vino lahkejše, napravljam vodo za kopel toplejšo, κρητῆρα natakam (mešano vino); b) združujem, spajam, φωνὴ μεταξὺ τῆς τε Χαλκιδέων καὶ Δωρίδος ἐκράθη njih jezik je bil mešanica halkidejske in dorske govorice, ἐπειδὰν ταῦτα καλῶς καὶ μετρίως κραθῇ πρὸς ἄλληλα kadar se to lepo v pravem razmerju med seboj zmeša; κεκραμέναι ὧραι vrstitev letnih časov; c) o mešanju in spajanju zlata: χρυσῷ δ' ἐπὶ χείλεα κεκράανται rob je z zlatom obrobljen. 2. med. zmešam (napolnim) sebi, za sebe.

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

Κέρκωπες, οἱ kradljiva in nevarna pritlikavca, ki sta napadla Herakleja pri Termopilah; zato se imenuje prelaz pri Termopilah Κερκώπων ἕδραι.

κερτομέω ep. poet. (κέρτομος) rogam se, posmehujem se komu, zasmehujem, zasramujem, dražim, žalim koga.

κεύθω ep. in poet. [Et. kor. qeu-dh-, κεῦθος, κευθμών, got. huzd = nem. Hort. – Obl. fut. κεύσω, aor. ἔκευσα, pf. κέκευθα, ep. aor. ἔκυθον, κύθε, cj. 3 pl. κεκύθωσι]. 1. trans. pri-, skrivam, hranim, zamolčim, tajim komu kaj τινά τι; pf. act. imam v sebi skrito; ὁπότ' ἄν σε δόμοι κεκύθωσι kadar boš prišel v …, οὐκέτι κεύθετε θυμῷ βρωτὸν οὐδὲ ποτῆτα ne morete več skrivati, da ste preveč jedli in pili; pass. skrit sem v čem, mrtev sem, pokopan sem. 2. intr. skrit, pokopan sem, počivam v grobu τινί, ἔν τινι.

κεφαλαίωμα, ατος, τό (κεφαλαιόω) ion. skupni znesek, vsota, πέντε μυριάδων τὸ κεφαλαίωμα τῶν γυναικῶν συνῆλθε vseh skupaj se je zbralo 50.000 žen.

κηδεμών, όνος, ὁ (κήδομαι) 1. oskrbnik, zaščitnik, priporočnik, usmiljen prijatelj; δίχα κηδεμόνων brez prijazne oskrbe; τοῦδε γὰρ σὺ κηδεμών saj za tega ti skrbiš (t. j. saj se po njem ravnaš). 2. grobar. 3. sorodnik, zet Evr. Med. 990.

κηδεύω (κῆδος) 1. trans. a) skrbim za πόλιν, strežem komu, negujem; žalujem po kom, pokopavam, κηδευθεὶς ἐν ξέναισι χερσί od tujih rok pokopan; b) omožim, oženim, οἱ κηδεύσαντες tast in tašča, sveker, svekrva. 2. intr. stopim s kom v svaštvo, τοῦτο λέχος (acc. ozira): oženim se s to ženo.

κήδω [Et. najbrže lat. calamitas (iz cadamitas). – Obl. impf. ep. κῆδον, med. iter. κηδέσκετο, fut. κηδήσω, ep. redupl. κεκαδήσω, -ομαι, aor. κεκαδών, pf. κέκηδα]. 1. ep. act. a) pripravljam v skrb, žalostim, nadlegujem, težim, mučim τινά; b) ranim, oropam koga česa, poškodujem τί, τινά, τινά τινος; κηδόμενος žalosten,. 2. med. a) žalostim se; pf. κέκηθα sem žalosten, žalujem; b) sem v skrbeh, skrbim, brigam se za τινός, περί τινος, μή, ἵνα μή.

κήρῡγμα, ατος, τό (κηρύσσω) 1. razglas po glasniku, javna razglasitev, oznanilo, povelje; κήρυγμα ποιέομαι dam razglasiti po glasniku, izdam razglas, naredbo, zapoved; slično: κήρυγμα ἀνειπεῖν, θεῖναι, κηρύγμασι χρῆσθαι; κήρυγμα γίγνεται daje se na znanje, daje se odredba; obljubljena nagrada τοῖς πρώτοις ἀναβάσιν. 2. NT pridiga, propoved.

κηρύσσω, at. -ττω [fut. κηρύξω, med. -ξομαι, inf. aor. κηρύξαι, pf. act. κεκήρυχα, pass. inf. κεκηρῦχθαι] 1. sem glasnik, opravljam glasniško službo, γηράσκω κηρύσσων postaram se v glasniški službi. 2. kot glasnik razglašam, oznanjam, sporočam, λαὸν ἀγορήνδε kličem narod na zborovanje; včasih impers.: κηρύττει(sc. ὁ κῆρυξ) razglaša se, daje se na znanje. 3. dam po glasniku razglasiti, dam javno oznaniti, zapovem, zahtevam; dam javno prodati χρήματα. 4. NT javno učim, pridigujem.

Κηφῑσός, ὁ 1. reka v Atiki. 2. v Bojotiji, ki se izteka v Kopajsko jezero (λίμνη Κηφισίς).

κιθαρίζω citram, igram na citre, τὸ κιθαριζόμενον kar se citra NT.

κινδῡνεύω (κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.