-
ὀλυμπιονῑ́κης, ου, ὁ (νικάω) zmagalec v olimpijskih igrah.
-
Ὄλυμπος, ὁ, ep. ion. Οὔλυμπος 1. visoka gora na meji med Tesalijo in Makedonijo, sedež bogov; meton. = nebo; adi. ion. Οὐλυμπικός 3 in Ὀλύμπιος 3 olimpski, pridevek bogov, οἱ Ὀλύμπιοι bogovi; Οὔλυμπόνδε v Olimp. 2. gora na meji med Mizijo in Frigijo.
-
ὅμ-αιχμος, ὁ (ὁμός, αἰχμή) tovariš v boju, soborilec, sovojnik.
-
ὁμαλής 2 ὁμᾰλός 3 (gl. ὁμός) 1. enak, raven, gladek, τὸ ὁμαλές in τὸ ὁμαλόν ravnina, ἐν τῷ ὁμαλῷ na ravnem, ὁμαλὲς εἶμι hodim (grem) po ravni poti, v ravnini. 2. enakomeren. – adv. ὁμαλῶς ravno, enako, enakomerno, πάντες ὁμαλῶς vsi brez razločka; πρόειμι v eni črti, obenem.
-
ὁμ-ῑλαδόν adv. ep. v trumah, v krdelih, trumoma.
-
ὁμοιο-παθής 2 (παθεῖν) ki se nahaja v istem stanju, enakočuten, enak NT.
-
ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.
-
ὁμολογέω (ὁμοῦ, λόγος) [adi. verb. ὁμο-λογητέον] I. act. isto govorim 1. a) soglašam, ujemam se, skladam se, τινί s kom, ἐπί τινι, περί, κατά τι, τινί v čem; τινὶ κατά τι οὐδέν nimam s kom nič opraviti, οὐδὲν κατ' οἰκηϊότητα nisem nič v sorodu; b) priznavam, pritrjujem, dopuščam, privoljujem, vdam se, χάριν zagotavljam komu hvaležnost; pass. ὁμολογεῖται splošno se priznava, da. 2. obljubujem, dajem besedo, sklepam zavezo, sporazumem se s kom, zavežem se. 3. NT spoznavam, ἔν τινι pred kom, τινί slavim. II. med. 1. skladam se, sporazumem se, pogodim se. 2. = act.
-
ὁμονοέω (ὁμό-νοος) sem istih misli, strinjam (zlagam) se, sem složen s kom τινί, περί τινος o čem, τί v čem.
-
ὁμόομαι pass. ep. [samo aor. pass. inf. ὁμωθῆναι] združim se s kom, φιλότητι v ljubezni.
-
ὁμόσε adv. na ravno tisto mesto, v isti kraj, ὁμόσε ἐφέροντο drli so nasproti, εἶμι grem nasproti komu, spoprimem se, stopim komu v boju nasproti, ὧς τῶν ὁμόσ' ἦλθε μάχη tako je trčila njih bitka skupaj, tako so se ti spoprijeli.
-
ὁμοσκηνία, ἡ (ὁμό-σκηνος) bivanje (stanovanje) v istem šatoru.
-
ὁμοσκηνόω (ὁμό-σκηνος) sem (stanujem) s kom v istem šatoru τινί.
-
ὁμοῦ adv. (ὁμός) 1. a) skupaj, skupno, na istem mestu, obenem, v družbi s kom τινί; b) časovno: istočasno, obenem, ὁμοῦ πόλεμός τε καὶ λοιμός obenem, ravno tako kakor. 2. blizu, γίγνομαι shajam (bližam) se τινί, τινός; φέρομαι spopadem se, εἰμί spoprimem, udarim se s kom ἀλλήλων.
-
ὁμοφρονέω (ὁμό-φρων) sem istega mišljenja, isto mislim, sem složen, ravnam v istem zmislu; sočustvujem, πόλεμος ὁμοφρονέων soglasno sklenjena vojna.
-
ὄναρ, τό sen, sanje; adv. v sanjah, v spanju κατ' ὄναρ NT; ὕπαρ τε καὶ ὄναρ čuječ in speč, v bedenju in v sanjah, t. j. vedno, neprenehoma.
-
ὄνειρος, ὁ ὄνειρον, τό, gen. ὀνείρατος itd., pl. ὀνείρατα, τά sen, sanje, prikazen v sanjah.
-
ὄνομα, ατος (τοὔνομα = τὸ ὄνομα), ep. ion. οὔνομα [Et. lat. nomen, slov. ime, imena (iz ьmen-, ьnmen-, idevr. n̥men), nem. Name] 1. ime, nazivanje, poznamenovanje; ὄνομα, ὀνόματι z imenom, po imenu, imenovan πόλις Θάψακος ὀνόματι, πόλις ὄνομα Καιναί; ὄνομα καλέω τινά, ὄνομα τίθημι (τίθεμαί) τινι dajem komu ime; ὄνομα φέρω nosim (imam) ime. 2. beseda, izraz, naslov. 3. ime, glas, slava. 4. samo ime, videz, izgovor, pretveza, μετὰ καλῶν ὀνομάτων z lepimi besedami, z lepim izgovorom, τῷ ὀνόματι pod pretvezo, navidezno. 5. τῷ ὀνόματι, διὰ τοῦ ὀνόματος, ἐν (ἐπὶ) τῷ ὀνόματί τινος v imenu koga, po naročilu koga NT. 6. opisovalno: ὄνομα σωτηρίας = σωτηρία.
-
Ὀνομά-κριτος, ὁ vedeževalec in pesnik v Atenah ob času Pizistratidov.
-
Ὀνομάντιος, ὁ efor v Sparti l. 412 pr. Kr.