Franja

τεμάχιον, τό kosček.

τέμενος, τό (τέμνω) 1. odločeni in kakemu bogu posvečeni kos zemlje, sveto zemljišče, posvečeni gaj, sveti okraj. 2. kraljevo posestvo, kronska imovina, državno zemljišče ali posestvo.

τέναγος, ους, τό plitvina, plitvost, močvirje, barje.

τέραμνον, τό poet. hiša, dom, soba, prebivališče.

τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.

τέρετρον, τό ep. sveder.

τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.

τερπνός 3 vesel, razveseljiv, ugoden, mil, vešč, prijeten, τὸ τερπνόν veselje, sreča, zabava.

τεταρτη-μόριον, τό četrti del, četrtina.

τέταρτος 3, ep. τέτρατος četrti; subst. ἡ τετάρτη: a) četrti dan; b) četrtina, četrt (mera). – adv. τὸ τέταρτον četrtikrat.

τετρά-γυος 2 (γύης) op. štiri orala velik; subst. τὸ τετράγυον polje, ki obsega štiri orala.

τετρά-γωνος 2 (γωνία) 1. četverokoten, četverooglat, četverorob; subst. τὸ τετράγωνον četverokotnik, kvadrat. 2. pren. popoln, krepek, čvrst νόῳ.

τετράδιον, τό četverica vojakov στρατιωτῶν NT.

τετρά-μετρος 2 (μέτρον) ki sestoji iz štirih mer (metrov) t. j. daktilov ali štirih dipodij t. j. osem stopic (jambov ali trohejev), osmerostopen; τὸ τετράμετρον četveromer, tetrameter.

τετράφαται, -το gl. τρέπω.

τεῦχος, ους, τό (τεύχω) orodje, priprava; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, πάγχρυσον darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.

τέχνασμα, ατος, τό 1. umetelno delo, umetnina. 2. zvijača, slepilo, umetelnost, sleparstvo.

τέχνημα, ατος, τό (τεχνάω) 1. spretnost, zvijača, prevara, zvijačen naklep; konkr. spletkar, zvijačnik. 2. umetno delo, umotvor, umetnina.

τῆθος, ους, τό ep. ostriga.

τηλίκος 3 ep., τηλικόσδε, -ήδε, -όνδε τηλικ-οῦτος, τηλικαύτη, τηλικοῦτο(ν) [Et. iz τᾱ-λικ-ος od kaz. zaimka to-, lat. talis, slov. tolik] 1. tolik(šen), tako velik (važen, mogočen), tako majhen, τηλικοῦτον tako zelo. 2. tako star, v tej starosti, tako izkušen, tako mlad.