-
ἀγνόημα, ατος, τό = ἄγνοια.
-
ἄγνοια, poet. ἀγνοία, ion. -ίη, ἡ (ἀγνοέω) 1. neznanje, nevednost, ὑπ' ἀγνοίας iz nevednosti. 2. nespamet, zmota, pregrešek, greh.
-
ἀγνοιέω = ἀγνοέω [cj. praes. ἀγνοιῇσι].
-
ἄγνος, ἡ, ὁ konopljika (vrba).
-
ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.
-
ἁγνότης, ητος, ἡ čistost, nedolžnost.
-
ἄγνῡμι ep. poet [Et. iz Ϝάγνυμι kor. vag, upognem, krivim, lat. vagus, okoli se potikajoč, nestalen; vagor, nem. wanken, Wankelmut. – Obl. fut. ἄξω, NT ἐάξω, aor. ἔαξα, ep. ἦξα; aor. 2. pass. ἐάγην, ep. ἄγην, 3. pl. ep. ἄγεν = ἐάγησαν, cj. NT ἐαγῶ, pf. 2. act. ἔᾱγα]. 1. act. lomim, razbijam, razdiram. 2. med. in pf. 2. act. lomim se, zdrobim se, počim, zavijam se (ποταμός): περὶ καμπὰς πολλὰς ἀγνύμενος ki se zavija v mnogih ovinkih; pf. ἔαγα zlomljen sem, razbit sem.
-
ἀγνωμονέω (ἀγνώμων) sem nespameten, ravnam nerazsodno, postopam krivično.
-
ἀγνωμοσύνη, ἡ (ἀγνώμων) 1. nevednost, neizkušenost, nepremišljeno ravnanje, nerazumnost, nesporazumljenje. 2. a) brezobzirnost, krivica; trmoglavost, trdovratnost, upornost; b) nehvaležnost.
-
ἀ-γνώμων 2 (γνώμη) 1. neveden, nespameten, nepremišljen, nerazumen. 2. a) trdosrčen, brezobziren, uporen, trmast; b) nehvaležen – οὐκ ἀγ. prizanesljiv, milostljiv. – adv. ἀγνωμόνως nespametno, nepremišljeno; ἀ. ἔχω nespameten sem.
-
ἀ-γνώς, ῶτος (γνῶναι) 1. nepoznan, neznan, ἀδόκησις λόγων negotova, neosnovana govorica. 2. nepoznavajoč, neveden, nevešč, σοῦ τυχὼν ἀγνῶτος v tebi sem našel človeka, ki me ne pozna.
-
ἀγνώσασκε gl. ἀγνοέω.
-
ἀγνωσία, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.
-
ἄ-γνωστος 2 poet. ἄγνωτος 1. neznan, tuj. 2. nerazumljiv, neumeven; γλῶσσαν ἀγνωστότατοι, ki govore popolnoma tuj jezik.
-
ἄ-γνωτος 2 = ἄγνωστος.
-
ἀγ-ξηραίνω ep. = ἀνα-ξηραίνω.
-
ἄ-γονος 2 (γονή) 1. nerojen. 2. brez otrok, nerodoviten; τόκος nesrečen porod.
-
ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.
-
Ἀγορά, ion. -ή, ἡ mesto v traškem Kerzonezu.
-
ἀγοράζω (ἀγορά) 1. sem na trgu (semnju). 2. kupujem, tržim na trgu; med. kupujem si.