Franja

δι-οράω 1. vidim skozi kaj, vidim, da kaj skozi sije ταῦτα, opazim. 2. pregledam, natančno spoznam, uvidim, razumem.

διότι 1. (= διὰ τοῦτο, ὅτι) zato ker; zato, da; kajti. 2. (= δι' ὅ τι) zakaj? 3. = ὅτι da.

δι-πλόος 3, skrč. διπλοῦς, ἡ, οῦν, ion. διπλέη, comp. NT διπλότερος dvakrat hujši [Et. lat. duplus, od kor. pel "falten", nem. zwiefaltig; διπλάσιος iz διπλάτιος] 1. a) dvogub, dvojnat, dvojen; διπλῆν παίω še enkrat (drugikrat) udarim, χλαῖνα obleka, ki se da dvakrat ogrniti; b) medsebojen, od obeh strani, διπλῇ χειρί drug od roke drugega; pl. dva, oba. 2. dvoumen, lokav, prekanjen, zvijačen; subst. τὸ διπλοῦν dvojno, dvojina.

δίω (gl. δείδω) [aor. ἔδιον, δίε, gl. δίεμαι] ep. 1. prestrašen pobegnem, bežim. 2. bojim se, τινί za koga, μή da ne.

δι-ωθέω (gl. ὠθέω) 1. act. a) sunem ali vtaknem skozi kaj, τὰς χεῖρας διὰ τῆς κόρης vtaknem roke v rokav (da tako pozdravim perz. kralja), predrem; b) razpeham, razrijem, razderem κρημνόν. 2. med. odbijam, odvračam od sebe, potisnem nazaj, odklanjam, zametavam, zaničujem χάριτας, εὔνοιαν, razmetavam, uničujem στρατόν; ὄχλον prerijem se skozi, prederem množico, λόγον hitro končam pogovor.

διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.

δογματίζομαι pass. pustim, da se mi dajejo postave, veleva mi kdo NT.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοκιμή, ἡ δοκίμιον, τό 1. izkušnja, izkušenost, preizkušenost NT, ἵνα γνῶ τὴν δοκιμήν da bi spoznal in izkusil. 2. potrditev, potrjenje NT.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δοξό-σοφος 2 kdor misli, da je moder.

δύναμαι d. p. [δύνασαι itd., fut. δυνήσομαι, aor. ἐδυνήθην in ἐδυνάσθην, pf. δεδύνημαι; praes. 2 sg. δύνῃ, impf. 2 sg. ἐδύνω; ep. aor. ἐδυνήσατο; ion. pr. ind. 3 pl. δυνέαται, impf. 3 pl. ἐδυνέατο] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; μέγα δύναμαι veliko premorem, μέγιστον δύναμαι imam največji vpliv, μέγα δυνάμενος zelo vpliven, bogat, premožen, οἱ δυνάμενοι mogočniki, bogatini, veljaki; μάλιστα δύναμαι παρά τινι imam pri kom mnogo vpliva; οὐ δύναμαι, μὴ (οὐ) πείθεσθαι ne morem drugače, nego da ubogam; s sup. in ὡς kolikor je mogoče, kar največ ὡς ἂν δύνηται πλείστους, ὡς ἐδύνατο τάχιστα = quam celerrime potuit, kar najbrž; ὅτι δύναιτο, ὅσον δυνάμεθα po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh: a) vreden sem, veljam, znašam ὁ σίγλος δύναται ἑπτὰ ὀβολούς; b) značim, pomenim, namerjam τοῦτο, οὐδὲν ἄλλο. 3. impers. δύναται mogoče je, τοῖσι Σταρτιήτῃσι καλλιρῆσαι θυομένοισι οὐκ ἐδύνατο žrtve niso hotele (imele) biti ugodne.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

δυσ-άλωτος 2 (ἁλίσκομαι) kar se da težko ujeti, težko dosegljiv, težko doumljiv, prost τινός.

δυσ-απότρεπτος 2 (ἀπο-τρέπω) ki se da težko odvrniti od česa.

δυσσέβεια, ἡ (δυσ-σεβής) brezbožnost, malopridnost, κτάομαι δυσσέβειαν nakopljem si očitanje, da sem brezbožen.

δυσ-σύνοπτος 2 ki se da težko pregledati.

δυσωπέω (ὤψ) storim, da kdo povesi oči, osramotim; pass. bojim se, plašim se τινά.

δωρητός 3 (δωρέομαι) 1. ep. kdor se da z darili pridobiti, kdor rad sprejema darila. 2. poet. darovan, poklonjen.

ἐᾱ́ν [Et. iz εἰ-αν, at. ἤν iz ἠ-αν, ion. ἄν iz αἰ-αν] s καί v krazi κἄν (stoji vedno s konj.) 1. v pogojnih stavkih: ako, če, kadar(koli). 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če. 3. v razstavnih (disjunktivnih) stavkih: ἐάν τε … ἐάν τε, sive – sive, bodisi – bodisi; ἐάν τε … καὶ μή bodisi da – ali da ne, ἐὰν καί če tudi, če prav, καὶ ἐάν tudi če, ἐὰν μή ako ne, razen, ἐάν περ če pa, če res, če že, če sploh. 4. za oziralnimi zaimki = ἄν, ὅπου ἐὰν ἀπέρχῃ kamorkoli boš odšel NT.