Franja

νοσέω (νόσος) 1. sem bolan, boleham, trpim telesno ali duševno; aor. zbolim. 2. pren. o državi: propadam, sem v slabem stanju, sem v nevarnosti (razdrt, razrit), sem na robu propada, τὸ νοσοῦν = νόσος; ἐνόσησε τὰ Ὀδρυσῶν πράγματα.

νόσφι(ν), νόσφ' ep. 1. adv. v daljavi, oddaljeno, narazen, v stran, posebej, ločeno, zase, skrivaj. 2. praep. z gen.: daleč od, brez vednosti, razen.

νύκτωρ adv. (νύξ) ponoči, v noči.

νύν, νύ enkl. [Et. lat. nu: nudius, strslov. nyně, zdaj, nem. nun, nu, gršk. νύ, νῦν] v takih razmerah, tedaj, torej, pa, pač, seveda, τί νυ zakaj (čemu) neki, οὔ νύ τοι morda (pa) vendar ne.

νῦν adv. 1. čas.: sedaj, ravnokar, νῦν δή prav sedaj, ὁ, ἡ, τὸ νῦν sedanji, τὸ νῦν εἶναι za sedaj, začasno, τὸ νῦν sedanjost ali sedaj, μέχρι τοῦ νῦν do sedaj, τὸ νῦν ἔχον za sedaj NT; ἡ νῦν ἡμέρα današnji dan. 2. v teh razmerah, torej, potemtakem, νῦν δέ zdaj pa, tako pa, ἀλλὰ καὶ νῦν pa tudi tako.

νύξ, νυκτός, ἡ [Et. idevr. noqt-, lat. nox, ctis, slov. noč, nem. Nacht] 1. noč, νυκτός, ἐν, ἐπὶ νυκτί ponoči, τῆς νυκτός v (določeni) noči, (διὰ) νύκτα celo noč, εἰς (τὴν) νύκτα ko se napravi noč, ὑπὸ νύκτα proti noči, pozno zvečer; πόρρω τῶν νυκτῶν pozno ponoči, μέσαι νύκτες polnoč, περὶ μέσας νύκτας o polnoči. 2. mrak, tema, nesreča; tudi o nezavesti in smrti: smrtna senca. 3. pers. Νύξ boginja noči.

νύχιος 3 (νύξ) = νυκτερινός, ἐκτέταται νύχιος leži zleknjen (ko v nočnem snu).

νωμάω (gl. νέμω) ep. poet. 1. razdelim, podelim, posebno o jedi in pijači, δεπάεσσιν. 2. a) primem, zagrabim μετὰ χερσὶν ἄλεισον; b) o orožju: jemljem v roke, spretno rabim, vihtim, sučem ἔγχος, τόξον, δόρυ; vodim, vladam (krmilo), σκῆπτρον, οἰήια; c) o nogah: hitro gibljem, premikam πόδας καὶ γούνατα, φυγᾷ πόδα. 3. pren. sučem v duhu, preudarjam, premišljam, presojam, snujem, nameravam κέρδεα, νόον; Her. 4, 128 opazim.

Ξάνθος, ὁ 1. reka pri Troji (Skamander). 2. v Likiji. 3. ἡ mesto v Likiji. 4. ὁ Ahilejev konj.

ξενόομαι, ion. ξεινόομαι pass. [fut. med. ξενώσομαι, aor. ἐξενώθην, pf. ἐξένωμαι] 1. grem v tujino; pf. sem v tujini, izgnan sem. 2. a) gostoljubno me kdo sprejme, pogosti me kdo (παρά) τινι; b) τινί sklenem s kom (gostinsko) prijateljstvo; οἱ ἐξενωμένοι = οἱ ξένοι.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

ξύλ-οχος, ἡ [Et. iz ξυλο-λόχος, gl. λέχος, λόχος] ep. šuma, les, gošča, grmovje, ἐν ξυλόχῳ λέοντος v levovem brlogu.

ξυράω, NT ξυρέω med. ξυρέομαι (ξυρόν) 1. strižem, brijem; ἐν χρῷ režem v živo meso. 2. med. dam se ostriči ali obriti NT, ostrižem se.

ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.

Ὄασις, εωρ, ἡ mesto v veliki oazi El Wah v gornjem Egiptu.

Ὀγκηστός, ἡ mesto ob Kopajskem jezeru v Bojotiji.

ὀγμεύω [Et. sor. γέντο prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom τὸ πλῆθός τινι; στίβον vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim.

ὁδοιπορέω (ὁδοι-πόρος) [impf. ὡδοιπό-ρεον] 1. intr. grem, hodim, potujem, κατ' ἄκρων(sc. δακτύλων) stopam po prstih, ošabno se nosim (ali nastopam). 2. trans. prepotujem τί, prihajam v τόπους.

Ὀδόμαντοι, οἱ narod v zahodni Trakiji ob Strimonu.

Ὀδρύσαι, οἱ narod v Trakiji.