-
Νέσσος, ὁ 1. kentaver, katerega je ubil Heraklej. 2. Νέστος, reka v Trakiji.
-
Νευρὶς γῆ dežela naroda, ki se zove Νευροί v današnji Galiciji in Poljski.
-
νεω-κόρος, ὁ, ἡ (κορέω pometam) paznik, strežnik v svetišču, nadzornik svetišča NT.
-
Νέων, ωνος, ἡ staro mesto v Fokidi.
-
νεώσ-οικοι, οἱ (οἶκος) ladjenice, shrambe za ladje, oddelki ladjedelnice, v katerih so se ladje popravljale in shranjevale.
-
νεωτερίζω (νεώνερος) 1. act. novotarim, povzročam izpremembe (novotarije, nemir, upor), upiram se, εἰς ἀσθένειαν povzročujem nove bolezni; τὴν πολιτείαν izpreminjam ustavo, εἴς τινα, lotevam se koga, strogo nastopam proti komu. 2. pass. νεωτερίζεταί τι κατά τινα izpremembe nastajajo v čem.
-
Νήριτον, τό gorovje v severni Itaki.
-
νίζω ep. poet, ep. νίπτω [Et. iz nigwjō. nem. Nix, krokodil, Nixe. – Obl. fut. νίψω, aor. ἔνιψα, pf. pass. νένιμμαι, 3 sg. νένιπται, adi. verb. νιπτός]. 1. act. perem, izpiram, umivam, snažim, čistim, očiščujem, spravljam, pomirjam. 2. med. umivam se (si), perem se, kopljem se, ἁλός v morju, ἐκ ποταμοῦ v reki.
-
Νίκαια, ἡ trdnjava v Lokridi vzhodno od Termopil.
-
νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.
-
νῑ́κη, ἡ, dor. νίκα νῖκος, ους, τό NT 1. zmaga v boju, v tekmi in pred sodiščem. 2. pers. Νίκη, ἡ boginja zmage.
-
νῑκη-φορέω poet. zadobim kot (v) nagrado δάκρυα.
-
νῑκη-φόρος 2 (φέρω) 1. zmagovit; subst. ὁ zmagalec. 2. zmagonosen, τινός v čem.
-
Νῑκίᾱς, ου, ὁ atenski državnik in vojskovodja v pelop. vojni.
-
Νισαῖον (Νίσαιον, Νήσαιον) πεδίον, τό Nizijska ravnina v Mediji, οἱ Νισαῖοι ἵπποι sloviti konji perz. kralja.
-
νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.
-
νομικός 3 (νόμος) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, μάχαι prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. ὁ pismouk NT.
-
νομο-θέτης, ου, ὁ (τίθημι) postavodajalec; v Atenah član odbora, ki je moral v začetku vsakega leta pregledati zakone.
-
νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).
-
νόμος, ὁ (νέμω) 1. a) običaj, šega, navada, νόμος ἐστίν = ἐν νόμῳ ἐστίν navada je, τινί nekdo je navajen, κατὰ νόμον po šegi; b) red, pravica, χειρῶν νόμος pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, ἐς χειρῶν νόμον ἀφικνέομαι spopadem se, spustim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, νόμον τίθημι dajem postavo, νόμον λύω odpravljam zakon. – NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, οἱ ἐκ νόμου Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.