Franja

λόχος, ὁ (gl. λέχος) 1. ležišče, zaseda, skrivališče πυκινός, κοῖλος(o trojanskem konju), ξύλινος o sovražnih ladjah, λόχονδε v zasedo. 2. bivanje v zasedi, prežanje na koga, prekana γέροντος. 3. a) lohos, oddelek pešcev, ki je štel okrog 100 mož, stotnija, bojna vrsta, τὰ ὅπλα τίθεμαι εἰς λόχον postavljam se, stopam v bojno vrsto, ὄρθιοι λόχοι hribovske (strme) stotnije, stotnije (čete) v koloni; b) četa, množica.

λύγξ¹, λυγκός, ὁ ris.

Λῡδία, ἡ pokrajina na zapadu Male Azije z glavnim mestom Sardami; preb. ὁ Λῡδός; adi. Λῡ́διος in Λῡδός 3, adv. Λυδιστί v lidijskem jeziku, v lidijskem tonovem načinu.

Λυδίας, ου, ὁ, ion. Λυδίης reka v Makedoniji.

λύθρον, τό λύθρος ὁ (gl. λῦμα) ep. 1. onesnaženje, oskrumba, onečaščenje. 2. s krvjo pomešan prah, umazana kri.

λυκά-βᾱς, αντος, ὁ ep. solnčna pot, leto.

Λυκᾱ́ων, ονος, ὁ 1. Pandarov oče. 2. Priamov sin.

Λυκο-μήδης, ους, ὁ (μήδομαι) kralj na otoku Skiru, Ahilejev tast.

λύκος, ὁ [Et. iz luqwo-s, lat. lupus nam. luquus, slov. volk, nem. Wolf (oboje iz wl̥qwo-s)] volk.

Λύκος, ὁ 1. ime mnogih rek. 2. moško ime.

Λυκοῦργος, ὁ, ep. Λυκό-οργος, ὁ 1. kralj Edoncev v Trakiji, Bakhov sovražnik. 2. spartanski zakonodajalec. 3. atenski govornik, Demostenov vrstnik.

λῡμαντής, οῦ, ὁ poet. λῡμεών, ῶνος, ὁ pogubljalec, pogubitelj, sramotilec, oskrunjevalec, mučitelj.

λυρο-ποιός, ὁ izdelovalec lir.

Λύσ-ανδρος, ὁ spartanski vojskovodja.

Λυσίας, ου, ὁ 1. atenski vojskovodja pri Arginuzah l. 406. 2. slaven atenski govornik.

Λυσί-μαχος, ὁ 1. Aristidov oče. 2. Aristidov sin.

λυσσητήρ, ῆρος, ὁ ep. (λύσσα) λυσσώδης 2 (εἶδος) ep. poet. besneč, besen, divji, razjarjen, stekel, νόσος blaznost.

λυτρωτής, οῦ, ὁ odrešenik, odrešitelj NT.

λύχνος, ὁ [Et. iz luqs-no-s, kor. leuq, gl. λευκός] pl. tudi metapl. λύχνα svetilnica, svetiljka, luč, baklja.

λωβητήρ, ῆρος, ὁ (λωβάομαι) ep. poet. 1. lopov, pogubitelj, malopridnež. 2. psovalec, sramotilec, zasramovalec.