Franja

ἰδῐ́ω [impf. ἴδιον] ep. potim se.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

ἰδνόομαι [Et. iz kor. weid, viti, plesti; lat. vidulus, pletena košnica. – samo aor. pass. ἰδνώθην]. ep. skrivim se.

ἱδρόω [Et. iz ἱδρωσjω, ἱδρώς, lat. sūdor iz swoidōs, sudo, are, nem. Schweiß (iz germ. swait), schwitzen; gršk. ἰδίω, ἶδος. – Obl. pt. pr. ἱδρῶν, dat. ἱδρῶντι in ἱδροῦντι, ep. ἱδρώων, ώουσα, ἱδρῶσα, aor. ἵδρωσα] potim se, znojim se.

ἱδρύω [Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.

ἱερεύς, έως, ὁ, ion. ep. ἱρεύς, gen. ῆος (ἱερός) duhovnik, svečenik (ki se je tudi bavil z razlaganjem božje volje).

ἱζάνω, ἵζω [Et. ἵζω iz si-zdo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. impf. ἷζον, iter. ἵζεσκον, ἵζευ = ἵζου] 1. trans. posajam, velevam komu usesti se, βουλήν sklicujem sejo svetovalcev. 2. intr. a) usedem se, sedim εἴς τι, ἐπὶ δεῖπνον usedem se k obedu; zasedem; uležem se, utaborim se; b) usedam se, udiram se χῶμα. 3. med. uležem se v zasedo in prežim na koga.

ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.

Ἴθακος, ὁ heroj, po katerem se je imenovala Itaka.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἱκᾱ́νω in med. ep. prihajam, dospem, dosegam, zadenem, ὕπνος με ἱκάνει loti se me spanec, ἄλγος (πένθος, ἄχος) ἵκανέ τινα bol je prevzela srce, τὰ σὰ γούνατα objamem (kot pribežnik) tvoja kolena.

ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).

ἱκετεύω (ἱκέτης) prosim varstva, ponižno prosim, približam se komu kot prosilec.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.

ἵκω (ῑ) [Et. iz sīq-, ἱκνέομαι iz siq-, ἱκάνω iz ἱκανϝω (-ανϝ- iz -n̥w-). – Obl. cj. ἵκωμι, impf. ἷκον, aor. ἷξον]. ep. poet. 1. prihajam, dospem, dosegam, prodiram do, οὐρανόν segam do neba, vijem se proti nebu. 2. zgrabim koga, polastim se, obidem χόλος, χρειώ; πινυτὴ φρένας ἵκει pameten si.

ἵλημι (ῑ) ep. [Et. iz σι-σλη-μι, ἱλάσκομαι iz σι-σλα-σκομαι. – Obl. imper. ἵληθι, pf. ἵληκα, ἱλήκῃσι, opt. ἱλήκοι] milostljiv sem komu, usmilim se koga.

ἰλιγγιάω vrti se mi v glavi, omotica se me prijema, vrtoglav sem.

ἴλλω [Et. iz ϝι-ϝλ-ω, gl. εἰλέω. – inf. aor. ἴλαι] 1. valim, vrtim; pass. vrtim se, vijem se (skozi grude). 2. stiskam, brzdam, čuvam.

ῑ̓λο-φορβός 2 (φέρβω) poet. kdor se pase v gozdu.

ῑ̔μείρω in med. (ἵμερος) [aor. med. ἱμειράμην, pass. z act. pom. ἱμέρθην] ep. ion. poet. hrepenim, koprnim po, želim, toži se mi po τινός, τί, inf.