Franja

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

θῡμο-φθορέω poet. ginem vsled skrbi ali strahu, vznemirjam se.

θῡμόω (θυμός) 1. act. jezim, dražim. 2. pass. s fut. med. [θυμώσομαι, aor. ἐθυμώθην, pf. τεθύμωμαι] razjezim se, (raz)srdim se, razjarim se, vzkipim, τινί nad kom, εἰς κέρας pokažem z rogovi svojo besnost, τὸ θυμούμενον jeza; θυμούμενος (ἵππος) divji.

θυόεις 3 (θύος) dehteč, dišeč po kadilu; drugi (od θύω): dvigajoč se νέφος.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θύσθλα, τά (θύω) ep. sveto orodje (palice, baklje itd., ki so se rabile na Bakhov praznik), svete posode.

θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.

θῡ́ω¹ ali θύνω [impf. θῦον] 1. drevim, hitim, kipim, penim se, šumim ἄνεμος λαίλαπι, ποταμὸς οἴδματι, κῦμα θαλάσσης, δάπεδον αἵματι zemlja je plavala v krvi. 2. besnim, razsajam, divjam, ἔγχει s kopjem, φρεσί v srcu.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

θωπεύω laskam (dobrikam, prilizujem) se, τὸ Θησέως ὄνομα poveličujem Tezejevo ime, ταῦτα tako se ponižujem; τοὺς ἄλλους priklanjam se, služim komu.

θωρᾱκίζω 1. act. obdam, oborožim z oklepom. 2. pass. nadenem oklep, oborožim se z oklepom.

θωρήσσω [aor. ἐθώρηξα, ep. θώρηξα, cj. θωρήξομεν] 1. a) act. obdam z oklepom, oborožujem z oklepom τινά; b) med. oborožujem se z oklepom, nadenem si oklep. 2. upijanim, θωρηχθείς pijan, vinjen.

ἰαίνω [Et. iz ἰσανjω, isn̥jō, sor. ἱερός močen; prv. pomen priganjati = izpodbuditi, poživiti. – Obl. aor. act. ἴηνα, pass. ἰάνθην]. ep. 1. grejem, ogrevam, mečim, (raz)topim κηρὸς ἰαίνετο. 2. razveseljujem, (raz)vedrim, (o)krepim, (u)blažim θυμόν τινι; pass. razvedrim se, (raz)veselim se, τινί česa.

ἰακχάζω ion. ukam, vriskam, φωνήν ukaje se oglašam, zapojem.

ἰάπτω [fut. ἰάψω, aor. ἴαψα, pass. ἰάφθην] ep. poet. 1. mečem, streljam; ὀρχήματα povzročim ples, zasučem se v plesu. 2. zadevam, λόγοις grdim, sramotim, žalim, χρόα ranim, (o)grdim.

ἰάσιμος 2 (ἰάσμαι) ozdravljiv, (ki se da popraviti) popravljiv.

Ἰασονία ἀκτή, ἡ rt na Pontu, kjer so se baje Argonavti izkrcali.

ἰᾱτρεύω (ἰατρός) 1. sem zdravnik, zdravim. 2. pass. zdravim se, dam se zdraviti.

Ἴβηρ, ηρος, ὁ prebivalec severne Hispanije, ki se je zvala Ἰβηρία, ἡ; adi. Ἰβηρικός 3.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.