-
θηρευτικός 3 (θηρευτής) ki se tiče lova, lovski.
-
θηριομαχέω borim se z zvermi NT.
-
θησαυρός, ὁ (ni od τίθημι) 1. mesto, kjer se kaj shranjuje, shramba, blagajnica, zakladnica,. 2. kar je shranjeno, zaklad, zaloga, blago, dragocenost, najdba, plen οἰωνοῖς.
-
θιγγάνω [fut. θίξομαι, aor. ἔθιγον] 1. dotikam se česa, zadenem, dosežem, prijemam (z roko), objemam, zajemam (vodo) τινός τινι. 2. a) bavim se s čim, λόγου κακοῦ γλώσσῃ govorim slabe besede; b) deležen sem česa τινός.
-
θνῄσκω (gl. θάνατος) [v prozi skoraj vedno ἀπο-θνῄσκω; fut. θανοῦμαι, aor. ἔθανον, pf. τέθνηκα, pt. τεθνηκώς, poleg tega τέθνατον, τέθναμεν, τεθνᾶσι, ἐτέθνασαν, opt. τεθναίην, impf. τέθναθι, inf. τεθνάναι, pt. τεθνεώς, ῶσα, ός, ῶτος, fut. 3. τεθνήξω, adi. verb. θνητός; ep. fut. θανέομαι, 2 sg. θανέαι, inf. θανέεσθαι, pf. θανεύμενος, aor. cj. 3 sg. θάνῃσι, inf. θανέειν, pf. pt. τεθνηώς (τεθνειώς), ῶτος in ότος, fem. τεθνηυῖα] 1. act. umiram, poginem, padem v boju. 2. pass. k κτείνω: umorijo me, usmrtim se ὑπό τινος; pf. mrtev sem; pt. mrlič, mrtvec. 3. pren. (iz)umiram, izginjam πίστις, minevam, propadam.
-
θνητός 3 in 2, dor. θνᾱτός (adi. verb. od θνῄσκω) 1. smrten, umrljiv, umrjoč, človeški, minljiv; subst. οἱ θνητοί smrtna bitja, smrtniki, ljudje, τὰ θνητά živali, stvari. 2. ljudem lasten, človeški, θνητά φρονῶ mislim, kakor se človeku spodobi = ne prevzamem se.
-
θοινάω (θοίνη) [fut. θοινήσω itd.] ep. poet. 1. act. pogostim koga s čim, nasitim, napravim gosti; δεῖπνον θοινῶ τί τινι postavim komu kaj kot jed na mizo, pogostim koga s čim. 2. pass. gostim se, pogosti me kdo.
-
θόλος, ὁ [Et. slov. dol, nem. Tal (got. dal)] 1. obokano, okroglo poslopje na dvorišču, kjer se je shranjevalo orožje in orodje. 2. v Atenah okrogla stavba (rotunda), kjer so prebivali in jedli pritani.
-
θορνύομαι (θρῴσκω) ion. parim se.
-
θορυβάζομαι pass. vznemirjam se NT (navadno se bere τυρβάζομαι).
-
θορυβέω (θόρυβος) 1. act. a) intr. ropočem, razgrajam, razsajam, izražam glasno svojo nejevoljo, glasno pritrjujem; b) trans. motim, mešam, vznemirjam, begam, spravljam v nered (sovražno bojno vrsto); plašim, vzbujam pozornost, πόλιν razburjam NT. 2. pass. vznemirjam se, sem v skrbeh zaradi česa, zmešam se, zbegam se, περί τι sem zavoljo česa v nemiru, ὑπὸ τοιούτων ἀνδρῶν θορυβεῖ taki možje te s svojim vpitjem begajo (ali vpijejo okrog tebe), ὄχλος θορυβούμενος hrumeči ljudje NT, ἀποχωρέω τεθορυβημένως odhajam v neredu.
-
θρασῡ́νω (θαρσύνω) [aor. pass. ἐθρασύνθην, med. ἐθρασυνάμην] 1. act. hrabrim, osrčujem, vzpodbujam, napravljam koga drznega ali hrabrega. 2. pass. sem drzen, drzno ravnam (govorim), kljubujem κακοῖς, baham se, zanašam se na kaj τινί, τὸ θρασυνόμενον drzno zaupanje, drznost, smelost.
-
θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.
-
θρηνώδης (εἶδος) jokav, na jok se držeč, žalen.
-
Θρινακίη, ἡ bajeslovni otok, kjer so se pasla Helijeva goveda.
-
θροέω (θρόος) 1. kričim, kličem, izrekam, govorim, pripovedujem τί. 2. pass. NT ustrašim se, bojim se.
-
θρύπτω [Et. kor. dhrubh, drobiti. – Obl. fut. θρύψω, aor. ἔθρυψα, pass. pf. τέθρυμμαι, aor. ἐθρύφθην, ep. ἐτρύφην]. 1. a) zmanem, zdrobim, zmrvim; b) upeham, oslabim. 2. pass. razkošno živim, pomehkužim se, baham se.
-
θῡμαίνω (θῡμός) poet. srdim se, jezim se τινί τινος.
-
θῡμηγερέω (θυμός, ἀγείρω) samo pt. pr. ep. zavem se, pridem k sebi, odpočijem se, oddahnem se.
-
θῡμο-μαχέω strastno se borim, hudujem se nad kom τινί NT.