-
ἀγκυλωτός 3 (verb. adi. od ἀγκυλόω) zakrivljen, στοχάσμασιν z (metalnimi) kopji, ki so jih lučali z jermeni.
-
ἄγκῡρα, ἡ (ἀγκών) sidro; ἀ-ας ἀποκόπτειν presekati sidra (Odtod izpos. lat. ancora).
-
ἀγκών, ῶνος, ὁ [Et. iz kor. anq- "upogniti, kriviti"; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. ąkotъ, = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus – prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel = želo, Türangel = stožer, Fischangel = trnek] 1. roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (τείχεος), zavoj, zavinek, (ποταμοῦ). 3. klanec, globel.
-
ἀγλαΐα, ἡ, ion. -ίη (ἀγλαός) [dat. ἀγλαΐηφι] 1. blesk, krasota, sijaj(nost) lišp. 2. lepota, radost. 3. (nav. pl.) ošabnost, gizdavost, oholost.
-
ἀγλαΐζω (ἀγλαός) ep. poet. [inf. fut. ἀγλα-ϊεῖσθαι] 1. act. krasim (τί); dajem komu kaj v okras (τινί τι). 2. med. in pass. bliščim se, svetim se, ponašam se.
-
ἀγλάϊσμα, ατος, τό (ἀγλαός) poet. okras, lišp.
-
ἀγλαό-δωρος 2 (ἀγλαός, δωρέομαι) krasne darove deleč.
-
ἀγλαό-θρονος 2 poet. ponosno vladajoč, kraljujoč.
-
ἀγλαό-καρπος 2 ep. s krasnim sadjem (μηλέαι).
-
ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).
-
Ἄγλαυρος, ἡ Kekropova hči, ki so jo posebno v Atenah častili.
-
ἀγλᾰ-ώψ, ῶπος poet. svetlih oči, sijajen, svetel.
-
ἄ-γλωσσος 2 poet. brez jezika, nem, barbarski.
-
ἀγμός, ὁ (ἄγνῡμι) poet. strmina, breg, razpoka, prepad.
-
ἄ-γναφος 2 (γνάπτω) nepovaljan, neumit, nov NT.
-
ἁγνεία, ἡ (ἁγνός) čistost, nedolžnost, očiščenje, posvetitev.
-
ἁγνεύω (ἁγνός) 1. sem čist, z inf. smatram kaj za čisto, sveto (za vestno reč). 2. očiščujem.
-
ἁγνίζω (ἁγνός) poet. 1. očiščujem (s spravno daritvijo); opiram, spravljam. 2. posvečujem NT.
-
ἁγνισμός, ὁ očiščenje, sprava.
-
ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.