Franja

ἄντλημα, ατος, τό vedro, korec NT.

ἄντρον, τό [Et. izvira od ἄνεμος; odtod lat. izpos. antrum; glede pomena primeri ἄντρον: ἄνεμος = σπήλαιον jama, votlina: spirare] jama, votlina, pečina.

ἀνύσιμος 2 (ἀνύω) uspešen, koristen; τὸ διὰ πάντων ἀνύσιμον uspeh, ki se kaže v vseh delih.

ἀνώγαιον, at. ἀνώγεων, ω, τό (ἄνω, γαῖα) gornje nadstropje, žitnica, obednica.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀξιο-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki dobro (verjetno) dokaže; ἀξιοτεκμαρτότερον τοῦ λόγου τὸ ἔργον dejanje boljše dokazuje (je verjetnejše) kakor besede.

ἀξίωμα, ατος, το (ἀξιόω) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva.

ἄορ, ἄορος τό (ἀείρω) [ᾰ; dat. ἄορι, acc. pl. ἄορας] meč.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-αύγασμα, ατος, τό (αὐγή) žarek, odsev, odsvit NT.

ἄ-πεδος 2 (ἀ cop. in πέδον) raven, τὸ ἄπεδον ion. ravnina, planjava.

ἀπείλημα, ατος, τό (ἀπειλέω²) poet. grožnja, pretnja.

ἀ-πείρᾱτος 2 ion. in ep. ἀπείρητος (πειράομαι) 1. pass. neposkušen, οὐδὲν ἀπείρατόν ἐστί τινι vse je poskusil. 2. neizkušen, neizveden, nevešč τινός; τὸ ἀπείρατον neizkušenost.

ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.

ἀπειρό-κακος 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; τὸ ἀπειρόκακον pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.

ἀπειρό-καλος 2 sirov, neotesan, neokusen, nedostojen; τὸ ἀπειρόκαλον nedostojno vedenje.

ἀπ-ερείδω 1. act. podpiram, utrjujem. 2. med. a) opiram se, naslanjam se na kaj, držim se česa τινί; b) obračam na kaj; τὴν πρὸς τὸ λυποῦν δυσμένειαν ohladim svojo jezo na čem, kar me žali.

ἀ-περίσπαστος 2 kogar ne vlačijo sem ter tja; τὸ ἀπερίσπαστον τῆς ἐξουσίας nemožnost, odvzeti komu nadpoveljstvo, t. j. kjer ostane nadpoveljstvo v istih rokah. – adv. -άστως NT nemoteno, neovirano.

ἀπ-ηνής 2 (ὑπήνη) ep. neprijazen, trd(osrčen), nemil, ἀπηνέα οἶδα sem neprijazen, τὸ ἀπηνές neodjenljivost.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.