Franja

αἰσχρο-κερδής 2 (κέρδος) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. – adv. -ῶς umazano.

αἰσχρός 3 (αἶσχος) [comp. αἰσχίων, αἴσχιον, sup. αἴσχιστος] 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (πρός τι), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; τὸ αἰσχρόν sramota, greh. 3. ἔπεα sramotilne besede. – adv. -ῶς sramotno.

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.

ἀνδρώδης 2 (ἀνήρ, εἶδος) [adv. -ῶς, sup. ἀνδρωδέστατα] možat, pogumen.

ἀν-επαχθής 2 (ἄχθος) ne nadlegujoč, brez siljenja. – adv. -ῶς obzirno.

ἀν-ήκεστος 2 (ἀκέομαι) neozdravljiv, hud, poguben, usodepoln; neodpustljiv, neznosen; χαρά pogubna, divja radost; βουλεῦσαί τι ἀ. περί τινος obsoditi koga na smrt. – adv. -ως neizprosno, kruto, trdosrčno.

ἄν-οικτος 2 1. brez usmiljenja, neusmiljen, trdosrčen. 2. nepomilovan. – adv. -ως neobjokovan κεῖμαι.

ἄξων, ονος, ὁ [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrteti] 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi.

ἀ-σαφής 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; νὺξ ἀσαφεστέρα ἐστίν ponoči se slabše vidi. – adv. -ῶς negotovo, dvomljivo.

ἀ-φειδής 2 (φείδομαι) ki ne prizanaša, ne hrani, ne pazi na, neusmiljen, brezobziren, brez strahu pred nevarnostjo, krut, brez usmiljenja, adv. -ῶς, ion. -έως 1. obilno. 2. okrutno, strogo, brez usmiljenja.

βοεικός 3 βόε(ι)ος 3 (βοῦς) ep. ion. poet. goveji, volovski; ζεύγη volovska vprega; ἱμάντες iz volovske kože; κρέα govedina; βοείη, ἡ (sc. δορά) volovska koža, ščit iz volovske kože.

γέρας, αος, ως, τό (od γέρων) [dat. αι, ᾳ, n. pl. ion. γέραα, at. γέρα, gen. γεράων, γερῶν] 1. (častno) darilo, odlikovanje, plača, nagrada. 2. častna služba, dostojanstvo, prednost.

γῆρας, αος, skrč. ως [dat. γήραϊ, αι, at. γήρᾳ, NT γήρει] starost, siva (velika) starost.

δι-ηνεκής 2 [Et. διὰ ἐνεγκεῖν] 1. a) zaporeden, nepretrgan, γέφυρα ki drži od enega brega do drugega; b) ki daleč sega, dolg, širok, globok, prostoren. 2. časovno neprestan, veden; εἰς τὸ διηνεκές za vedno NT – adv. διηνεκέως, -ῶς neprenehoma, vekomaj; obširno, jasno, natanko.

δυσ-πετής 2 (πίπτω), adv. -ῶς, ion. -έως ki težko pada, težak, težaven; μαθεῖν οὐ δυσπετής ni težko ga spoznati.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

ἐμ-μελής 2 (μέλος), adv. -ῶς, -έως 1. skladen, ubran, blagoglasen, primeren, umeten. 2. vešč, sposoben, dovtipen, bistroumen.

ἐμμεμαώς, υῖα, ός (μάομαι) ep. pt. pf. pass. vnet, ognjevit, hud, bojaželjen, hlasten.

ἐν-αργής 2 (ἀργός) očiten, viden, jasen, razločen. – adv. -ῶς, ion. -έως.