-
ἀ-εκήλιος 2 (ἕκηλος) nezaželen, neprijeten, zoprn.
-
ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.
-
ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.
-
ἀν-άρσιος 2 in 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, δυσμενέες καὶ ἀνάρσιοι smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mrzek, nadležen.
-
ἀν-επιτήδειος 2, ion. -τήδεος 1. nesposoben, neprikladen, neprimeren. 2. neprijeten, sovražen, zoprn.
-
ἀντί-ξοος (ξέω) ion. nasproten, sovražen, zoprn.
-
ἀντί-τυπος 2 in 3 (τύπτω) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; τύπος ἀντίτυπος (o kladvu in nakovalu) protiudarec, στόνος odjekujoč, odmevajoč. 3. podoben; τὸ ἀντίτυπον posnetek, slika, podoba NT.
-
ἀπ-εχθής 2 (ἔχθος) zoprn, mrzek, sovražen. – adv. ἀπεχθῶς ἔχω τινί sovražen sem komu.
-
ἀπο-θῡ́μιος 2 in 3 (θυμός) ep. ion. neprijeten, nevšečen, neljub, zoprn.
-
ἄ-χαρις, ι, ἀ-χάριστος 2 ἀ-χάριτος 2 (χάρις, χαρίζομαι) 1. nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, οὐκ ἀχάριτα λέγεις ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez hvale, nehvaležen, nepoplačan, nepovrnjen; χάρις ἄχαρις nepovrnjena ljubav, κακῆς γυναικός χάριν ἄχαριν ἀπώλετο njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljubav. – adv. -ίστως brez zahvale, nehvaležno, nerad ἕπεσθαι; οὐκ ἀχαρίστως ἔχει μοι πρὸς ὑμῶν hvaležni ste mi za to.
-
δυσ-ᾱής 2 ep. ki veje nasproti, nasproten, nevaren, silen, neugoden, zoprn.
-
δύσ-θεος 2 poet. bogu zoprn, mrzek, brezbožen.
-
δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.
-
ἐπ-αχθής 2 (ἄχθος) nadležen, neprijeten, zoprn, mrzek, sovražen εἴς τινα.
-
ἐπί-φθονος 2 1. ki zavida, zavidljiv, sovražen, ἐπιφθόνως ἔχω πρός τινα zavidam koga, nevoščljiv sem komu. 2. ki se zavida, zavidan, zasovražen, zoprn, mrzek διατριβαί, pohujšljiv, nespodoben; τὸ ἐπίφθονον λαμβάνω ἐπί τινι nakopljem si zavist (sovraštvo) zaradi česa; ἐπιφθόνως διάκειμαί τινι sovraži (zavida) me kdo, ἐπιφθόνως διαπράττομαί τι tako da si nakopljem sovraštvo.
-
ἐχθ-ρός 3 (ἔχθος) [comp. ἐχθίων, sup. ἔχθιστος, poet. tudi ἐχθρότατος] 1. adi. mrzek, zoprn, neprijazen, sovražen, nasproten; τὰ μητρὸς ἔχθιστα συμβέβηκεν materino srce mi je največji sovražnik (me zelo sovraži). 2. subst. protivnik, nasprotnik, sovražnik, neprijatelj. – adv. ἐχθρῶς, comp. ἐχθροτέρως, ἐχθρῶς ἔχω τινί sovražnik sem komu.
-
θεο-μῑσής 2 (μισέω) od bogov sovražen, bogovom zoprn, nesrečen.
-
μῑσητός 3 (μισέω) mrzek, sovražen, zoprn, mržnjo vzbujajoč.
-
ὀχληρός 3 neprijeten, zoprn, nadležen.
-
πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.