ἀνθέμιον, τό ἄνθεμον (ἄνθος) cvetlica, cvet, ἀνθέμια ἐστιγμένος s cvetličnimi liki (okraski) tetoviran; poet. ἄνθεμον χρυσοῦ najdragocenejše zlato.
ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.
δέχομαι d. m., ion. in poet. δέκομαι [Et. kor. dek', hrv. desiti, treffen. – Obl. fut. δέξομαι, aor. ἐδεξάμην, pf. δέδεγμαι, aor. pass. ἐδέχθην, adi. verb. δεκτέον; ep. praes. 3 pl. δέχαται, fut. 3 δεδέξομαι, aor. med. ἐδέγμην, 3 sg. ἔδεκτο, δέκτο, imper. δέξο, inf. δέχθαι, pt. δέγμενος]. I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga παρά, ἔκ τινος, τί τινος (ali kaj za koga), χρυσὸν ἀνδρὸς ἐδέξατο vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj τινί τι. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga τινά, δέχομαι ἐπὶ ξένια sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, ἐν μεγάροις, δόμοις, δωρήμασιν, χώρᾳ, πόλει, εἰς τὴν πόλιν. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem φωνήν, ἠχήν, φήμην, μύθων ὀμφάν, λόγον. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam λόγους, sprejemam (z zadovoljstvom) οἰωνόν, vzamem na znanje, smatram za kaj μηδὲ συμφορὰν δέχου τὸν ἄνδρα, στρατηγόν τινα; z μᾶλλον imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, trpim κῆρα. 5. oprezujem, pričakujem, prežim na koga τί, acc. c. inf., stavek s ὁπότε. 6. poskusim, merim se s kom, lotim se koga, sem komu kos, upiram se komu, branim se proti komu, τὸν ἐπιόντα proti napadniku, zgrabim se s kom, bojujem se s kom τινὰ εἰς χεῖρας. II. intr. ὥς μοι δέχεται κακὸν ἐκ κακοῦ kako sledi nesreča za nesrečo (izvira nesreča iz nesreče), sledim neposredno ἔκ τινος; mejim na kaj, stezam se, segam.
εὐ-εργής 2 (ἔργον) ep. 1. dobro narejen, trdno zgrajen, lepo izdelan, trden; χρυσός lepo kovano zlato. 2. dobro storjen, τὰ εὐεργέα dobrote.
ζά-χρῡσος 2 poet. zlata bogat, ἐμπολή ki prinaša mnogo zlata, δι' ἐμπολᾶς ζαχρύσου za težko zlato prodana.
ἤλεκτρον, τό ἤλεκτρος, ὁ, ἡ (ἠλέκτωρ) 1. elektron, belo zlato, zlitina 4/5 zlata in 1/5 srebra. 2. jantar (osob. okrasek iz jantarja na liri).
κίβδηλος 2 1. pokvarjen, ponarejen, nepristen, nepravi (zlato, denar). 2. varljiv, zvit κακόν (= γυναῖκες); dvoumen χρησμός.
χαλκο-λίβανον, τό zlata ruda, napol zlato, svetlo zlato NT.
χρῡσ-αυγής 2 (αὐγή) poet. svetel kakor zlato, zlatorumen.
χρῡσ-ηλάκατος 2 (ἠλακάτη) ep. poet. z zlatim vretenom, z zlato puščico (strelico).
χρῡσ-ήνιος 2 (ἡνία) ep. poet. z zlatimi brzdami, z zlato uzdo.
χρῡσίδιον, χρῡσίον τό (demin. od χρυσός) košček zlata, kovano zlato, zlatnina, cekin, zlat denar, zlat.
χρῡσο-ειδής 2 (εἶδος) zlatorumen, zlatast, kakor zlato.
χρυσο-ρόης, ου (ῥέω) poet. zlatonosen, ki naplavlja zlato.
χρῡσό-ρραπις, ιος, ὁ (ῥαπίς) ep. z zlato šibo ali palico.
χρῡσός, ὁ [Et. izpos. iz semit.; hebr. chārūts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), λευκός s srebrom pomešano zlato.
χρῡσό-στροφος 2 (στρέφω) poet. iz zlatih niti spleten, ἀγκύλη z zlato tetivo (napet).
χρῡσο-φαής 2 poet. svetel kakor zlato.
χρῡσο-φόρος 2 (φέρω) ion. ki nosi zlato obleko (nakit).
χρῡσο-φύλαξ, ακος, ὁ, ἡ ion. kdor čuva ali straži zlato.