-
ἀγγελία, ἡ (ἄγγελος) 1. poročilo, vest (πατρός o očetu, ἐμή, o meni), glas, novica. 2. ukaz, povelje, zapoved.
-
δικαίωμα, ατος, τό 1. pravica, pravni vzrok. 2. a) pravičnost, opravičenje NT; b) pravica do česa, zahteva. 3. sodba NT. 4. postava, zapoved NT.
-
δόγμα, ατος, τό (δοκέω) 1. mnenje, misel, načelo. 2. sklep, naredba, povelje, verska resnica (zapoved) NT, δόγμα ποιοῦμαι sklepam.
-
ἐννεσίη, ἡ (ἐν-ίημι) ep. navdih, nasvet, ukaz, zapoved.
-
ἔνταλμα, ατος, τό (ἐν-τέλλω) naročilo, zapoved NT.
-
ἐν-τέλλομαι d. m. naročam, zapovedujem, ukazujem τινί, τινά z inf., τὰ ἐντεταλμένα naročilo, zapoved.
-
ἐντολή, ἡ (ἐν-τέλλω) naročilo, povelje, ukaz, zapoved NT.
-
ἐπιστολή, ἡ (ἐπι-στέλλω) 1. nalog, zapoved, naročilo, odredba. 2. poslanica, pismo.
-
ἐπιταγή, ἡ ἐπίταγμα, ατος, τό (ἐπι-τάττω) ukaz, nalog, zapoved, odredba κατ' ἐπιταγήν po zapovedi, μετὰ πάσης ἐπιταγῆς z vsem poudarkom NT.
-
ἐπίταξις, εως, ἡ (ἐπι-τάττω) nalog, ukaz, povelje, zapoved.
-
ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?
-
ἐφετμή, ἡ (ἐφ-ίημι) ep. naročilo, zapoved, povelje, opomin.
-
θέλημα, ατος, τό, θέλησις, εως, ἡ (θέλω) volja, želja, zapoved.
-
θεσμός, ὁ (gl. θέσις) 1. ep. mesto, kraj, kamor se kaj postavlja. 2. postava, zakon, običaj, navada, naredba, ukaz, zapoved. 3. ustanova, uredba.
-
θρησκεία, ἡ, ion. θρησκηίη 1. verska šega ali zapoved. 2. bogočastje, božja služba, vera; ἀγγέλων češčenje angelov NT.
-
ἰότης, ητος, ἡ [Et. iz ἰσοτᾱτ-, kor. is, gl. ἵμερος] ep. volja, želja, odlok, zapoved, ἰότητι θεῶν po sklepu (volji) bogov.
-
κέλευ(σ)μα, ατος, τό, κελευσμός, ὁ κελευσμοσύνη, ἡ (κελεύω) poziv, ukaz, povelje, zapoved, nalog; ἀπὸ ἑνὸς κελεύσματος na eno samo znamenje, na eno povelje.
-
κελεύω (κέλομαι) [aor. pass. ἐκελεύσθην, pf. κεκέλευσμαι, adi. verb. κελευστός, ep. inf. aor. κελευσέμεναι] 1. poganjam μάστιγι, velevam, zapovedujem, zahtevam, pozivam, priganjam, bodrim, opominjam τινί, τινά, τινί τι, τινά τι, inf.; pass. κελεύομαι zapoveduje mi kdo, τὸ κελευόμενον in pl. povelje, zapoved, κελευόμενος ποιῶ τι storim kaj na povelje. 2. (po)kličem, pozovem ἐπὶ τὰ ὅπλα, ἐπί τινα h komu. 3. predlagam, svetujem; prosim, želim; dovoljujem.
-
κήρῡγμα, ατος, τό (κηρύσσω) 1. razglas po glasniku, javna razglasitev, oznanilo, povelje; κήρυγμα ποιέομαι dam razglasiti po glasniku, izdam razglas, naredbo, zapoved; slično: κήρυγμα ἀνειπεῖν, θεῖναι, κηρύγμασι χρῆσθαι; κήρυγμα γίγνεται daje se na znanje, daje se odredba; obljubljena nagrada τοῖς πρώτοις ἀναβάσιν. 2. NT pridiga, propoved.
-
μῦθος, ὁ 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar.