Franja

ἀμηχᾰνία, ἡ, ion. -ίη zadrega, stiska, sila, slabost, nemoč, zapuščenost.

ἀναγκαίη, ἡ = ἀνάγκη sila, nujnost; ἀναγκαίῃ prisiljen; ὑπ' ἀναγκαίης ἔχομαι sila me tlači.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἀπο-στάζω [fut. ἀποστάξω] kapljam; μανίας μένος sila (moč) blaznosti se polega.

βία, ion. βίη, ep. dat. βίηφι [Et. iz g^weiā] 1. sila, (telesna) moč, jakost Ἡρακληείη močni, jaki H. 2. nasilje, nasilstvo, samovoljnost; βίᾳ, βίηφι s silo, siloma; βίᾳ τινός proti volji koga; ὑπὸ βίης prisiljeno.

βού-βρωστις, εως, ἡ (βιβρώσκω) ep. strašen glad, skrajna sila (potreba), silna beda.

δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

δύνασις, εως, ἡ = δύναμις moč, sila.

δυναστεία, ἡ (δυναστεύω) sila, moč, oblast, posebno (samovoljna, nasilna) vlada; gospodujoča stranka.

ἴς, ἰνός, ἡ [Et. iz ϝῑ́ς, pl. ἶνες iz ϝῑσνες, lat. vis, pl. vī-r-es (iz vises), vir (iz wi-ro-s), gršk. ἶφι iz -bhi. – acc. ἶνα, dat. pl. ἴνεσι]. ep. 1. mišica, kita, živci. 2. moč, sila.

ἰσχύς, ύος, ἡ [Et. iz ϝι-σχῡ́ς, zg'h-, kor. seg'h, gl. ἔχω] 1. (telesna) krepost, trdnost, moč θεῶν; sila, bojna moč, glavna moč, vojska; κατ' ἰσχύν z bojno močjo, siloma. 2. trpežnost, utrjenost (kraja), hrabrost, junaštvo; μάχης bojna moč, sposobnost za boj; γῆς rodovitnost (ῡ v dvozložnih, ῠ v trizložnih oblikah).

καρτερός 3, ep. tudi κρατερός (κράτος) 1. o osebah: a) močen, čvrst, mogočen, silen, ὑμεῖς καρτεροὶ ἀεί vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen πρὸς πάντα, stanoviten, trdovraten πρὸς τὸ ἀπιστεῖν. 2. o stvareh: a) močen, čvrst, trden, δεσμός, τεῖχος, φάλαγγες, χωρίον, τὰ καρτερά utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ὅρκος, ἕλκος, μάχη, βίη, ἀνάγκη, mogočen, trd μῦθος, strasten ἔρις, μένος, καρτερὰ ἔργα sila, nasilje; τὸ καρτερόν sila, nasilje, τόλμης εἶμι πρὸς τὸ καρτερόν v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, κατὰ τὸ καρτερόν s silo, z orožjem v roki, τὰ καρτερώτατα (kar je) največje, najmogočnejše. – adv. καρτερῶς in κρατερῶς silno, krepko, junaško ἀγορεύω, ἑστάναι čvrsto stati, ἔχεο drži se junaško.

κατ-έχω [tudi v tm.; fut. καθέξω, κατασχήσω, aor. κατέσχον, pf. κατέσχηκα, adi. verb. καθεκτέον; ep. aor. κατέσχεθον, 3 sg. κάσχεθε; ep. ion. vzpor. obl. κατ-ίσχω, κατα-ΐσκω in κατ-ισχάνω] I. trans. 1. act. in pass. a) α.) držim (pri tleh), κεφαλήν povešam, ἐν χεροῖν τινα držim v rokah; β.) pri-, zadržujem τινά, τί, γέλωτα, δάκρυ, τὸ μὴ δακρύειν, ὀργήν zatiram, brzdam, krotim ἐμαυτόν; prikrivam διάνοιαν, φθόνον; odlagam ἀναγωγήν; γ.) prebijem, prenašam ἡμέραν, βίον; δ.) ohranim, držim λόγον, τὸ καλόν, παραδόσεις NT, γνώμῃ imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje ἔν τινι, περί τι okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam peljati ναῦν ἔς τι; c) imam v oblasti, posedujem; α.) obdržim τὰ πρήγματα, dobim, imam τάφον, ἀρχήν, κλέος priborim si; β.) polastim se τὸ Καδμείων πέδον, osvojim si, zasedem ἀκρόπολιν, ἐχυρά; γ.) vladam Ὀλύμπου αἴγλαν, χθόνα, πλῆθος; δ.) pokrivam κόνις νέκυν, νὺξ οὐρανόν, γαῖα, αἶά με κατέχει zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim γῆν; ε.) napolnjujem πεδίον ἀλαλητῷ, δυσφημίαις στρατόπεδον, oglušujem θόρυβοι ἡμᾶς; ζ.) razumem, umevam, vem; η.) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, φθορὰ δόμον tare, muči; navdušim τινά; pass. sem navdušen (aor. med. κατασχόμενος ima pas. pomen Pl. Phaedr. 244e), κατέχομαι ἀνάγκῃ sila me pritiska, δίψει žeja me muči, νοσήματι sem bolan NT, οὐρανὸς νεφέεσσι κατείχετο nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj, po-, zakrivam si πρόσωπον, pokrivam se ἑανῷ; b) stiskam, καρδίαν ἔρωτι κατείχετο (Φαίδρα) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si χρήματα. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti εἴς τι, izkrcam se, priplovem kam, εὖ srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ὄμβρος κατασχών trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, λόγος κατέχει govorica je, govori se, pripoveduje se, τὰ πράγματα κατέχοντα obstoječe razmere; κατέχων držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram βάλλοντες, πάντῃ.

κραταιίς, ίδος, ἡ (κραταιός) velika sila, premoč; pers. Κραταιίς, ἡ Presilna, Skilina mati.

κρατέω (κράτος) 1. abs. imam moč ali oblast, sem močen ali mogočen, gospodujem, vladam, zapovedujem, zmagam, sem (postanem, ostanem) zmagovalec; ὁ κρατῶν (in pl.) zmagovalec, vladar, γνώμῃ zmagam s svojim mnenjem, moje mnenje obvelja, τῇ μάχῃ, πολιορκίᾳ zmagam v bitki; ὁ μὴ πειθόμενος κρατεῖ kdor ne veruje, ima prav (t. j. njegovo mnenje obvelja); posebno o uredbah, nazorih itd.: obdržim se, ohranim se, ostanem v veljavi τὰ ἐπιγιγνόμενα, τὰ νόμιμα ἐκράτησεν so se obdržale, ohranile, λόγος κρατεῖ govori se, δόξα πολλὴ κρατεῖ splošno mnenje je. 2. v zvezi s skloni: a) z dat. sem mogočen, sem prvi, vladam nad (med) νεκύεσσι, ἀνδράσι καὶ θεοῖσι; b) z gen. α.) sem močnejši, mogočnejši kakor, prekosim koga, ὁ λόγος τοῦ ἔργου ἐκράτει govorica je bila močnejša nego resnica; β.) imam oblast, gospodujem, vladam nad kom γλώσσης, γῆς, πάντων Ἀργείων, ἑνὸς κρατῶ λόγου le to hočem povedati, ὡς αὑτοῦ κρατῶν kakor sam svoj gospod, ἀνάγκη τούτων κρατεῖ sila mi to ukazuje, τὸ κρατοῦν τῆς πόλεως državna oblast; γ.) premagam, zmagam, osvojim si, polastim se τῶν νεκρῶν, τῆς γῆς, ἐμοῦ κρατοῦσι polastijo se me, βλέποντος užugam, ὅπλων vzamem (v svojo oblast), prejmem, ὄλβου priborim si; NT τῆς χειρός primem za roko, τῆς προθέσεως dosežem namen, ὁμολογίας držim se vere; κρατήσας μεγάλων χρημάτων lastnik mnogo denarja; c) z acc. α.) premagam, obvladam, užugam; pass. premaga, obvlada me kdo (kaj) κρατούμενος ὑφ' ἡδονῶν, οἱ κρατούμενοι premaganci, podložniki; β.) imam v posesti, posedujem, obdržim τὸ σὸν θάκημα; γ.) zgrabim, ujamem, popadem; izpolnjujem παράδοσιν NT; branim κέρατα ὄρους; držim se κεφαλήν, διδαχήν, λόγον πρὸς ἐμαυτόν ohranim v sebi, molčim, ἁμαρτίας zadržim (opp. ἀφίημι odpustim), ὀφθαλμούς oviram NT.

κράτος, ους, τό ep. κάρτος [Et. nem. hart (predgerm. kartús)] 1. moč, krepost, sila, hrabrost; pri stvareh moč, trdota, trdost σιδήρου; ἀνὰ (κατὰ) κράτος na vso moč, z vso silo, v diru ἐλαύνω, z naskokom πόλιν αἱρέω. 2. oblast, vlada, vrhovno poveljstvo στρατιᾶς, θαλάσσης. 3. nadvlada, premoč, zmaga. 4. nasilstvo, nasilen čin (Sof. Ant. 485).

μαχήμων 2 ep. μάχιμος 3 in 2 (μάχομαι) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2. za boj pripraven, sposoben, οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον za boj sposobni mladeniči (vojna sila; opp. pratež); οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον γένος vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).