-
Αἴθῑκες, οἱ tesalski narod na Pindu.
-
Αἰνιᾶνες, ion. -ῆνες, οἱ narod v južno-zapadni Tesaliji; adi. Αἰνιᾱνικός 3.
-
Ἀλαζῶνες, ων, οἱ skitski narod ob Dnepru.
-
Ἁλιζῶνες, οἱ narod v Bitiniji.
-
Ἀμᾱζόνες, αἱ, ion. Ἀμαζονίδες mitičen junaški ženski narod ob Termodontu v Pontu.
-
Ἄριμα, τά -οι, οἱ dežela in narod v Kilikiji.
-
Ἀριμασποί, οἱ enooki narod v južni Sibiriji.
-
Ἀτιντᾶνες, οἱ narod v vzhodnem Epiru.
-
Γανδάριοι, οἱ (Γανδαρῖται) azijski narod v Margijani.
-
Γελωνοί, οἱ narod v Ukrajini.
-
γενεά, ᾶς, ἡ, ion. γενεή (γίγνομαι) 1. a) pleme, rod, pokolenje; os. plemeniti rod, plemstvo; pri živalih: pleme, pasma; b) potomstvo, potomci; c) pleme, narod; d) zarod, naraščaj, doba, človeški rod. 2. rojstvo ἀπὸ γενεῆς, starost, rojstno mesto, domovina; gnezdo.
-
γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.
-
Γερμάνιοι, οἱ narod v Perziji.
-
γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.
-
Δερσαῖοι, οἱ trakijski narod ob Strimonu.
-
δημαγωγέω (δημ-αγωγός) vodim narod, sem ljudski govornik ali voditelj, predobivam narod na svojo stran, zapeljujem ga.
-
δημο-βόρος 2 (βιβρώσκω) tisti, ki uživa občinsko last, ki izjeda narod, zajedavec naroda.
-
δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.
-
δημοῦχος 2 (δῆμος, ἔχω) poet. 1. med narodom bivajoč, narod obvladujoč, domač. 2. prebivavec zemlje γῆς, vladar dežele χθονός.
-
Δόλοπες, ων, οἱ majhen narod v južnem Epiru.