Franja

ἅλις adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀνθ-άπτομαι, ion. ἀντ-άπτομαι d. m. τινός lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu πολέμου; dosežem τερμόνων; o boleznih: zgrabim, napadem; τινός grajam radi česa.

ἀνθ-ησσάομαι pass. tudi jaz se vdam, odneham, se uklonim.

ἀνθ-ίστημι, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.

ἀνθ-οπλίζομαι med. tudi jaz se oborožujem proti komu.

ἀνθ-υβρίζω poet. tudi jaz (v povračilo) žalim koga, ravnam grdo s kom.

ἀνθ-υπάγω tudi jaz (v povračilo) zatožim.

ἀνθ-υπείκω tudi jaz popuščam ἀλλήλοις.

ἀντ-αγοράζω tudi jaz kupim, kupim za kaj.

ἀντ-αδικέω tudi jaz storim krivico, povrnem krivico za krivico.

ἀντ-αιδέομαι d. p. tudi jaz spoštujem, spoštujem vzajemno.

ἀντ-ακούω tudi jaz slišim, slišim v (kot) odgovor, τοῦτον ὡς τεθάψεται da bo dobil ta svoj grob.

ἀντ-αλαλάζω tudi jaz zaženem bojni krik, storim, da odmeva, se razlega.

ἀντ-αμείβομαι d. m. ion. poet. 1. tudi jaz odvrnem, odgovarjam na kaj τινά, τινά τι, πρός τινα. 2. povračam.

ἀντ-αναβιβάζω velim, tudi jaz storim, da gre kdo gori, tudi jaz spravim kvišku (gori).

ἀντ-ανάγω 1. trans. tudi jaz spravljam, peljem gori, spuščam (ladjo) v morje. 2. intr. in med. peljem se nasproti.

ἀντ-αναμένω tudi jaz čakam, pričakujem.

ἀντ-αναπίμπλημι tudi jaz napolnim.