Franja

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.

γέ-εννα, ἡ pekel NT.

γη-γενής 2 (γίγνομαι) 1. iz zemlje (Γῆ) rojen, sin zemlje (Titani, Giganti); Evr. Bakh. 264 Sparti. 2. deželan, domačin = αὐτόχθων.

γῆ-θεν adv. poet. iz, od zemlje, od temelja t. j. čvrsto v temelju, iz globočine, v globočino, iz podzemlja, iz groba.

γή-ῐνος 3 (γῆ) 1. prsten, glinast. 2. zemeljski.

γή-λοφος, ὁ hrib, breg, grič.

διά-γε vsaj radi NT.

ἔγω-γε poudarjen ἐγώ jaz zase, vsaj jaz.

Νευρὶς γῆ dežela naroda, ki se zove Νευροί v današnji Galiciji in Poljski.

ὅ-γε, ἥ-γε, τό-γε ep. ion. ta-le, τῇ-γε tod-le, tja(kaj), τόγε ravno zaradi tega.

ὅσ-γε, ἥ-γε, ὅ-γε ki vendar, ki pač.

τό-γε ep. z ozirom na to, (ravno) zaradi tega.

ἄεσα aor. ep. [Et. iz ἄϜεσα, kor. ves- (="bivati, muditi se") lat. Vesta, boginja domačega ognjišča, gršk. Ἑστία; nem. ge-wesen, das Wesen. – Obl. 1 pl. ἀέσαμεν, inf. ἀέσαι; skrč. ἆσα, ἄσαμεν] prespim, prenočim, prebijem, νύκτα.

ἀ-κᾰ́μας, αντος ἀ-κᾰ́ματος 2 (κάμνω) poet. ep. neutruden, neumoren, (γῆ) neizčrpen.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἀμ-βολάς, άδος, ὁ, ἡ (ἀναβάλλω) nasipan, izkopan γῆ.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἁμῇ, ἀμῇ adv. (ἁμῶς) nekako, na neki način; posebno v zvezi ἁμῇ γέ πῇ ali ἁμηγέπη nekako, takorekoč.

ἁμῶς adv. (ἁμός) okrep. ἁμῶς γέ πως nekako, kakorkoli.