Franja

Υ, υ (ὖ ψιλόν) dvajseta črka grškega alfabeta, kot številka υ' = 400, ˌυ = 400.000.

ἁβρύνω (ῡ́, ἁβρός) čistim, snažim, krasim, opremljam; med. baham se, šopirim se.

ἀγκύλη, ἡ (ῠ) ("skrivljeno, upognjeno", ἀγκών) 1. tetiva (na loku); zanka, jermen. 2. debela ladjina vrv. 3. uho vesla. 4. sulica, kopje.

ἀντι-κρῡ́, ἄντι-κρυς [Et. ἀντί, ἄντα, -κρ-υ skrčeno iz debla κέρας, κάρα] 1. ravno nasproti, naravnost, v obraz, spredaj, naravnost skozi z gen. 2. naravnost, brez ovinkov, vsekako, do cela, zares; ἡ ἀντικρὺ ἐλευθερία prava, resnična prostost.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἀρτί-δακρυς, υ poet. pripravljen za jok, takoj v solzah.

ἀχλύς, ύος, ἡ ep. [ῡ v nom. in acc. pri H.] tema, mrak, megla NT, noč, velika žalost.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βραδύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥du-s, lat. gurdus iz g^wr̥dos, neumen. – comp. βρα-δύτερος, sup. -ύτατος; ep. βράδιστος] 1. počasen, len, okoren, neokreten. 2. o času: počasen, pozen. 3. (duševno) počasen, slaboumen; τὸ βραδύ počasnost. – adv. βραδέως.

βραχύς, εῖα, ύ [Et. iz breg'hu-s, lat. brevis iz brehwi-, slov. brz, brzo (kar je kratko = hitro). – comp. βραχύτερος, -χίων, βράσσων, sup. -χύτατος, βράχιστος] kratek, majhen, neznaten, nevažen, nizek; adv. βραχύ (τι), βραχέα, βραχέως kratko, ἐπὶ βραχύ ne daleč, μετὰ βραχύ malo potem, διὰ βραχέων ob kratkem (v malo besedah), ἐν βραχεῖ v kratkem, kmalu, κατὰ βραχύ polagoma, κατὰ βραχὺ ἀποκρίνασθαι na kratko odgovoriti.

βρῑθύς, εῖα, ύ (βρίθω) ep. silno težek.

γλυκύς, εῖα, ύ [Et. iz δλυκύς, lat. dulcis. – comp. ep. γλυκίων] sladek; prijeten, prijazen, ljubezniv, mil.

δασύς, εῖα, ύ [Et. iz δατύς, to iz dn̥tus, lat. densus iz dent (+ so- ali to-)] 1. gost, gosto zarastel, gosto zaseden. 2. kosmat, kocinast, βοῦς goveje usnje. 3. gostolisten, gostolesen, gozdnat.

δί-πηχυς, υ [gen. -εος, n. pl. -χεα, -χη] dva vatla dolg.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

ἐλαχύς, fem. ἐλαχεῖα, ύ [Et. ἐλάσσων iz ἐλαγχjων; lat. levis iz leghwis, slov. lahek, strslov. lьgъkъ, nem. leicht] ep. majhen, mal, neznaten.

ἑνδεκά-πηχυς, υ, gen. -εος enajst vatlov dolg.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

εὐθύς, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.