Franja

Ἀμφι-κτύονες, οἱ zaveza dvanajstih držav za skupno obhajanje svečanosti na čast Apolonu in Demetri. – Ἀμφικτυονίς, ίδος, ἡ priimek Demetre, ki so jo častili v Anteli.

ἀνάθημα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) kar je postavljeno; zaobljubljeni dar, darilo, posvetilo, spomenik; kras, (v božjo čast postavljeno) krasno poslopje, dragocenost NT.

ἀνάσσω (ἄναξ) [fut. ἀνάξω, aor. ἤναξα] 1. act. a) sem vladar, gospodar, vladam nad kom, kraljujem τινί, τινός, μετά, ἔν τισιν; Τρώεσσιν τιμῆς uživam med Tr. čast kot vladar, gospodujem nad Tr.; b) upravljam, vodim στρατηγίης. 2. med. kraljujem. 3. pass. sem v oblasti koga σκῆπτρον παρά τινι.

ἀντι-κλάζω storim, da se nasproti razlega; μέλος βακχεῖον ἀντέκλαζον ἀλλήλαις so pele vrsteč se pesem Bakhu na čast.

ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.

ἀξίωμα, ατος, το (ἀξιόω) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva.

ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.

ἀπο-σπένδω [fut. ἀποσπείσω] izlivam pijačo bogovom v čast, darujem (zahvalno daritev).

ἀρετή, ἡ [Et. iz kor. ἀρ gl. ἀρέσκω ali pa iz n̥r-etā od ἀνήρ; prim. vir-tus] 1. sposobnost, vrlina, vrlost, popolnost, izvrstnost, čednost, krepost, hrabrost; pl. junaški čini. 2. pogum, sreča, prednost, lepota; pravičnost, plemenitost, čast, nedolžnost. 3. zasluga, odlikovanje εἴς τινα.

ἀρχιερωσύνη, ἡ služba ali čast velikega duhovna, višje svečenstvo, pontifikat, služba duhovnika, pontifex maximus v Rimu.

βασιλεία, ion. βασιληίη, ἡ kraljestvo, kraljevina, kraljevsko dostojanstvo (čast in oblast).

Βοηδρόμια, τά atiški praznik Apolonu na čast; obhajal se je meseca, ki se imenuje Βοηδρομιών, ῶνος tretji atiški mesec = september-oktober.

γυμνο-παιδίαι, αἱ (γυμνός, παῖς) gimnopajdije; praznik, ki se je obhajal vsako leto v Sparti na čast junakom, padlim pri Tireji.

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

δια-μαστροπεύω prodajam vladarsko čast, γάμοις preskrbim komu vlado z ženitvijo.

δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.

δι-θύραμβος, ὁ 1. Dionizov priimek. 2. ditiramb, vznesen slavospev na čast Dionizu; umetniško obliko mu je dal Arion.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δωρεά, ἡ, star. δωρειά, ion. δωρεή (δίδωμι) 1. dar, častno darilo. 2. dobiček, čast. – adv. NT δωρεάν v dar, zastonj, brez vzroka.

εἴργω (εἵργω), εἴργνῡμι, εἰργνύω [Et. kor. wereg', lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrzą, vrěsti, vezati). – Obl. fut. εἴρξω, -ομαι, aor. εἶρξα, pf. pass. εἶργμαι, aor. pass. εἴρχθην, adi. verb. εἰρκτός, εἰρκτέος. – ep. ἐέργω, ἐέργνῡμι, plpf. 3 pl. pass. ἐέρχατο, aor. ἐέργαθον (εἴργαθον); ion. poet. ἔργω, ἔργνῡμι, fut. ἔρξω, aor. ἔρξα, pΐ. pass. ἔργμαι, 3 pl. ἔρχαται, plpf. 3. pl. ἔρχατο, aor. pass. ἔρχθην]. 1. tiščim, potiskam, podim ἂψ ἐπὶ νῆας; oklepam, obdajam, zapiram δόμον ἐντός, ἐν ποταμῷ; pos. mečem, zapiram v ječo τινά; σάκεσσι ἔρχατο obdani so bili od ščitov, φρένες ἔρχαται ἀμφὶ ἁδινὸν κῆρ je obdajala ali ležala okrog česa; ὅσον ἐκ νηῶν ἀπὸ πύργου τάφρος ἔεργεν ves prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim ἀμφίς, odvračam (ἀπό) τινος, νῆα κύματος, ἐκτός krmim ladjo iz česa, ἐπ' ἀρίστερὰ λαόν odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, ἀπὸ τιμῆς kratim čast, τινά τινος, z inf. ali ὥστε (μή). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru τινός; εἴργου nazaj.