Franja

Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.

ἀπ-αυθημερίζω (αὐθήμερον, αὐτός, ἡμέρα) povrnem se še istega dne.

αὐθ-ήμερον adv. (ἡμέρα) isti dan, istega dne, precej, takoj.

αὐτ-ῆμαρ adv. ep. αὐτ-ημερόν isti dan, istega dne.

αὐτό-ετες adv. (ἔτος) ep. istega leta, v enem letu.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

αὔω², ἀύω² ep. poet. [Et. ἀῡ́ω iz ajū-jo, iz klica ajū! prim. lat. iūbilum, iz klica jū! nem. jauchzen iz jūch! gršk. še ἀῡτέω, ἀῡτή istega pomena. – Obl. impf. αὖον, fut. ἀῡ́σω, aor. ἤυσα, ep. ἄυσα] kričim, glasno kličem, vpijem, zaženem bojni krik; τινά (po)kličem koga; o stvareh (za)zvenim, zazvenčim.

βούλευμα, ατος, τό (βουλεύω) 1. sklep, odloka, načrt, namen, želja, mnenje. 2. nasvet, naklep; αὐτός εἰμι τῷ βουλεύματι sem istega mnenja.

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

κοινό-τοκος 2 (τίκτω) poet. istega rodu, bratovski, ἐκ φίλων ἔτι κοινοτόκων εὐπατριδᾶν τ' ἀρωγαί pomoč od istorodnega plemenitega prijatelja (drugi berejo: ἐλπίδων ἔτι itd.: opora upanja na bratovo plemenito pomoč).

κοινό-φρων 2 (φρονέω) istega mišljenja, složen.

Κορησ(σ)ός, ὁ gora pri Efezu z mestom istega imena.

ὁμο-γενής 2 (γένος) 1. istega rodu, soroden. 2. act. poet. skupno rodeč (O. R. 1361.; drugi pišejo: ὁμολεχής).

ὁμό-γλωσσος 2, at. -ττος (γλῶσσα) isti jezik govoreč, istega jezika, τινί s kom.

ὁμο-εθνής 2 (ἔθνος) ion. istega plemena, rojak.

ὁμό-θεν adv. (ὁμός) 1. iz istega kraja, iz bližine, ἐξ ὁμόθεν (comminus) na istem mestu. 2. poet. istega rodu (pokolenja).

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.