Franja

ἄλκ-αρ, τό indekl. (gl. ἀλκή) ep. obramba, zaščita, pomoč.

ἄρ-νυμαι d. m. ep. poet. [fut. ἀροῦμαι, aor. ep. ἀρόμην, cj. ἄρωμαι, opt. ἀροίμην, inf. ἀρέσθαι] (pri)dobivam si, dosegam, odnašam, rešim si kaj, zaslužim; skušam si kaj pridobiti ali rešiti ψυχήν.

ἄρα, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.

ἆρα [Et. iz ἦ ἄρα] 1. vprašalna členica = lat. 'num' ali 'ne'; ἆρ' οὐ = nonne: ali ne? ἆρα μὴ lat. num pač ne, mari ne? vendar ne? – v zavisnih vprašanjih: li. 2. poet. = ἄρα.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

ἀρετή, ἡ [Et. iz kor. ἀρ gl. ἀρέσκω ali pa iz n̥r-etā od ἀνήρ; prim. vir-tus] 1. sposobnost, vrlina, vrlost, popolnost, izvrstnost, čednost, krepost, hrabrost; pl. junaški čini. 2. pogum, sreča, prednost, lepota; pravičnost, plemenitost, čast, nedolžnost. 3. zasluga, odlikovanje εἴς τινα.

ἅρμα, ατος, τό [Et. od ar; prim. slov. jarem (iz ar-)] (dvokolesen) bojni voz; vpreženi konji, zaprega.

ἁρμός, ὁ (ἀρ-, ἀραρίσκω) spah, spajanje, stik; razpoka, odprtina; NT člen, členovje.

ἀρνευτήρ, ῆρος, ὁ [Et. ἀρ-νευ- iz n̥r-neu; n̥r = slov. nor-iti, eintauchen, po-nir-ek] ep. umetni skakalec, potapljalec.

ἀρτο-κόπος, ὁ, ἡ (ἄρτος in lat. coquo) pek(ar), pekarica.

ἀτάρ [Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.

αὖ [Et. lat. aut, autem, iz αὖ: gršk. αὖτε, αὖτις, αὖθις, αὐτάρ (iz αὖτε ἄρ)] 1. a) zopet, vnovič, iznova, zopet in zopet, zopet iznova πάλιν αὖ, αὖθις αὖ; b) v prihodnje, prihodnjič, posihmal. 2. tudi, enako, pa, ravno tako. 3. nadalje, potem, nato.

βητ-άρμων, ονος, ὁ [Et. βητός ali βητή in kor. ἀρ'] ep. plesavec, plesač.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

δάμᾱρ, αρτος, ἡ [Et. δάμ-αρ "ki hišo upravlja", sor. δέσποινα, δεσπότης iz dems-p …, lat. dominus, domus] ep. poet. žena, soproga, ljubica; παντελής popolna žena (= ki ima otroke).

ἐμπολάω [impf. ἠμπόλων, pf. ἠμπόληκα, pass. pf. ἠμπόλημαι, aor. ἠμπολήθην, ep. impf. ἐμπολόωντο, ion. pf. pass. ἐμπόλημαι] (ἐμπολή) 1. act. a) kupujem, nakupim, pridobim, prikupčujem, utržim, iztržim οὐ πλεῖον; b) pren. podkupim, prevaram φρένα, prinašam dobiček κέρδος; ἆρ' ἠμπόληκας; ali si dosegel (kar si želel)? 2. med. nakupim si βίοτον πολύν.

θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

μέλλω [impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔμελλον ἔτι ξυνέσεσθαι ὀιζυῖ πολλῇ usojeno mi je bilo, da pretrpim še mnogo zla, ἐπεὶ οὐκ ἔμελλον ἑταίρῳ ἐπαμῦναι ker nisem smel (mogel) svojemu tovarišu pomagati; ὄρνεις, ὧν ὑφηγητῶν ἔμελλον κτενεῖν πατέρα τὸν ἐμόν ki so oznanile, da bom svojega lastnega očeta umoril, ἔστω τὸ μέλλον naj se zgodi, kar se mora zgoditi; b) po človeški naredbi: ἔμελλον γὰρ θεύσεσθαι (οἱ ἵπποι) morali bi bili teči za tekmo; c) moram (po naravnem razvoju): μέλλεν μέν ποτε οἶκος ὅδ' ἀφνειὸς ἔμμεναι svoje dni je morala biti ta hiša bogata, καὶ λίην σέ γ' ἔμελλε κιχήσεσθαι κακὰ ἔργα morala te je nesreča zadeti, ker …; včasih slovenimo μέλλω z besedami: morebiti, pač, gotovo: μέλλω που ἀπέχθεσθαι Διὶ πατρί gotovo me Zevs sovraži, οὕτω που Διὶ μέλλει φίλον εἶναι tako mora pač biti Zevsu všeč, κελευσέμεναι δέ σ' ἔμελλε δαίμων kakšen bog ti je pač to ukazal, μέλλει πού τις καὶ φίλτερον ἄλλον ὀλέσσαι morebiti je izgubil; inf. se pogosto izpusti: τί οὐ μέλλω; zakaj ne bi? πῶς γὰρ οὐ μέλλει; zakaj neki ne? seveda; τί δ' οὐκ ἔμελλον; kajpada. 3. obotavljam se, odlašam, pomišljam se (= hočem storiti, pa ne storim) z inf. aor. ali praes.; μακρὰ μέλλω dolgo se obotavljam; pass. μέλλεταί τι odlaša se kaj, zamudi se kaj.